| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NADZOR PARLAMENTA NAD VLADO V PRAVU IN PRAKSI REPUBLIKE SLOVENIJE
Jasmina Muratović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Parlamentarni sistem se je izoblikoval na podlagi načela delitve oblasti. Zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti so po tem načelu ločene med seboj, vendar med njimi velja sistem zavor in ravnovesij. Organi državne oblasti se pri svojem delovanju nadzorujejo in hkrati med seboj sodelujejo, cilj tega pa je preprečevanje zlorabe oblasti. V parlamentarnem sistemu je vlada nosilec izvršilne veje oblasti. Vlada je za svoje delo odgovorna parlamentu, od parlamenta pa je odvisen tudi njen obstoj. Razmerje med parlamentom in vlado je zelo pomembno, saj lahko nesoglasja med njima privedejo do zamenjave vlade, prav tako pa tudi do razpustitve parlamenta. Parlament ima na voljo več institutov, ki zagotavljajo nadzorstvo parlamenta nad delom vlade, in sicer poslanska vprašanja, interpelacija ter glasovanje o nezaupnici. V diplomskem delu smo te instrumente vsebinsko predstavili ter prikazali uporabo le-teh v Republiki Sloveniji. Parlamentarni sistem je prisoten v večini evropskih držav, vendar pa ni enoten. Razlike se kažejo v oblikovanju, sestavi in v položaju vlade, ki ga ima do ostalih dveh vej oblasti. Diplomsko delo obravnava proces oblikovanja vlade v parlamentarnem sistemu ter v Republiki Sloveniji, pri tem pa izpostavlja odstopanja naše ureditve od klasičnega parlamentarnega sistema, predvsem glede politične odgovornosti vlade. Oblikovanje vlade v naši ustavni ureditvi v marsičem odstopa od klasičnega parlamentarnega sistema in se v veliki meri zgleduje po posebnostih nemške ureditve. V skladu z nemškim vzorom je bil v našo ureditev prevzet model konstruktivne nezaupnice, s katerim se vzpostavlja sistem, ki naj bi čim bolj okrepil stabilnost vlade. Vendar pa obstaja bistvena razlika med slovenskim in nemškim ustavnim sistemom glede oblikovanja vlade. Na personalno sestavo nemške vlade parlament nima nikakršnega formalnega vpliva, medtem ko ima na personalno sestavo slovenske vlade parlament ključni vpliv, saj le-ta imenuje in razrešuje ministre slovenske vlade. To je tudi eden od razlogov, da bi bile nujne ustavne spremembe, na kar ustavnopravna stroka že dolgo opozarja. V diplomskem delu smo tako predstavili že predlagane spremembe ustave glede oblikovanja vlade v Republiki Sloveniji ter podali svoj predlog ustavnih sprememb.
Keywords: ustava, vlada, delitev oblasti, parlament, državni zbor, oblikovanje vlade, poslansko vprašanje, interpelacija, nezaupnica, zaupnica, imenovanje ministrov, ustavne spremembe
Published: 24.03.2011; Views: 3593; Downloads: 437
.pdf Full text (672,45 KB)

2.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Published: 25.09.2018; Views: 259; Downloads: 50
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica