| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev
Anja Kukec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Otrokom v današnjem času pogosto primanjkuje časa za prosto igro in sprostitvene dejavnosti, saj so preveč zaposleni z interesnimi dejavnostmi in delom doma. Diplomsko delo Preobremenjenost predšolskih otrok in njihovih staršev se v teoretičnem delu osredotoča na pojem preobremenjenost, na interesne dejavnosti in prosti čas otrok. Navedene so tudi obremenitve predšolskih otrok, njihovih staršev ter obremenitve vzgojiteljev v vrtcu. Namen diplomske naloge je raziskati in ugotoviti, ali so predšolski otroci in njihovi starši preobremenjeni. V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih kasneje obdelali v programu SPSS. V raziskavi so sodelovali starši predšolskih otrok. Iz nje smo želeli ugotoviti čas, ki ga otroci namenijo delu doma in interesnim dejavnostim, ter kako to obremenjuje njih in njihove starše, ki jih spremljajo in jim pri tem nudijo pomoč. Izsledki so pokazali, da so otroci, stari 4 leta in več, bolj obremenjeni z interesnimi dejavnostmi, saj jih v veliki meri pogosteje obiskujejo, med njimi so otroci, ki imajo tudi po več interesnih dejavnosti.
Keywords: Dejavnosti, interesne, preobremenjenost, prosti čas, sodelovanje, sprostitev, vrtec.
Published: 05.02.2021; Views: 142; Downloads: 46
.pdf Full text (981,79 KB)

2.
Obremenjenost otrok s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi v tretji triadi osnovne šole
Lea Lemež, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja celostni razvoj otrok, obremenjenost, vrste in vzroke utrujenosti, ki se v sodobnem času vse pogosteje pojavljajo. S poznavanjem otrokovih razvojnih značilnosti lahko bolj kakovostno opredelimo nastalo situacijo v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Teoretični del predstavlja obremenjenost kot pojav, ki ima že dolgo zgodovino. Je pojav, ki je star toliko kot šola. V sklopu magistrskega dela je bila med učenci tretje triade Osnovne šole Toneta Čufarja izvedena anketa, v kateri so odgovarjali na vprašanja o preživljanju časa po obveznem pouku. Ugotovljeno je bilo, da se 13 otrok ne udeležuje nobene šolske ali obšolske dejavnosti, kar kaže na razvejano mrežo programov, ki jih šola in druge institucije omogočajo za razvijanje interesov. S tem kažejo interes za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. V nadaljevanju teoretični del zajema opredelitev dveh delitev interesnih dejavnosti glede na kraj in vsebino. Pri izbiri interesnih dejavnosti ugotovimo, da se otroci pogosto odločajo za šolske in obšolske interesne dejavnosti, ki so različne glede na okoliš izvajanja. Na podlagi lastnih želja so pri otrocih v tretji triadi osnovne šole vsebinsko najbolj zastopane športne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v ugotavljanje, kako zelo se učenci počutijo obremenjene s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi in kako zelo te vplivajo na njihov šolski uspeh. Raziskano je bilo, ali se je obiskanost šolskih in obšolskih dejavnosti razlikovala glede na spol. Prav tako so bili ugotovljeni razlogi učencev za vključitev v posamezno vrsto dejavnosti in morebitni vplivi bližnjih oseb na njihovo izbiro. Ugotovljeno je bilo, da je vse več otrok nepravilno obremenjenih. Največkrat se tega zavejo ravno učitelji in mentorji na šolskih in obšolskih dejavnostih, ki poleg staršev prvi zaznajo učenčevo utrujenost.
Keywords: obremenjenost, interesne dejavnosti, tretja triada, učenci, osnovna šola.
Published: 07.02.2019; Views: 745; Downloads: 104
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih učencev v osnovnih šolah
Katja Pinterič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo opredelili in razjasnili uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih. Teoretični del zajema opredelitev neobveznih izbirnih predmetov, interesnih dejavnosti in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ter povezavo med njimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu štirih šol Podravske regije. Dve šoli sta bili mestni in dve primestni. Zanimalo nas je, ali med njimi obstajajo razlike v uporabi IKT. Da bi dobili čim bolj širok pogled, smo uporabili dva ločena anketna vprašalnika, enega za učence in enega za učitelje. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učenci in učitelji v osnovnih šolah pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo IKT in v kolikšni meri. Med drugim smo raziskali, kakšno je mnenje učencev in kakšne so njihove želje glede uporabe IKT. Pri učiteljih nas je zanimalo, ali so pri rednem pouku bolj konservativni glede uporabe IKT kot pri neobveznih izbirnih vsebinah in interesnih dejavnostih. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da učenci primestnih šol pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih v enaki meri uporabljajo IKT kot učenci mestnih šol, da učitelji IKT pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo manj kot pri rednem pouku in da si učenci na splošno želijo več uporabe IKT.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), neobvezni izbirni predmeti, interesne dejavnosti, osnovna šola
Published: 24.10.2018; Views: 368; Downloads: 83
.pdf Full text (1,77 MB)

4.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, master's thesis

Abstract: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Keywords: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Published: 10.10.2017; Views: 751; Downloads: 140
.pdf Full text (951,81 KB)

5.
Timsko načrtovanje, poučevanje in evalvacija pri interesnih dejavnostih
Aleksandra Slatinšek-Mlakar, 2009, professional article

Abstract: Danes se učitelji v šolah timskega dela lotevamo bolj strokovno in sistematično. Udeležili smo se lahko različnih dodatnih strokovnih izobraževanj, seminarjev in delavnic, kjer smo si pridobili ustrezno znanje in nekaj izkušenj za timsko delo. Današnja šola je timsko delo vpeljala predvsem na področjih načrtovanja in poučevanja ter z njima povezane evalvacije. V prispevku je zajet vidik timskega dela na vseh treh področjih in podkrepljen s praktičnim primerom v okviru interesnih dejavnosti. Opisan primer timskega dela na razredni stopnji prikazuje uresničevanje zamisli o interdisciplinarnem sodelovanju med učitelji, vodstvenimi delavci, učenci in zunanjimi sodelavci. Zajema podroben prikaz uresničevanja zastavljenih ciljev na področju timskega načrtovanja in poučevanja kot tudi evalvacije. Uspešna izvedba gledališke predstave predstavlja povratno informacijo o uspešnosti timskega sodelovanja. Na podlagi evalvacijskega vprašalnika udeleženci tima menijo, da je projekt odlično uspel, in si želijo še več takšnih ustvarjalnih aktivnosti.
Keywords: timsko delo, timsko načrtovanje, timsko poučevanje, timska evalvacija, interesne dejavnosti
Published: 10.10.2017; Views: 507; Downloads: 109
.pdf Full text (1,12 MB)
This document has many files! More...

6.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Keywords: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Published: 21.03.2017; Views: 680; Downloads: 150
.pdf Full text (1,10 MB)

7.
NARAVOSLOVNE INTERESNE DEJAVNOSTI NA RAZREDNI STOPNJI V OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJU
Tadeja Pučko, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili obstoječo prakso izvajanja naravoslovnih interesnih dejavnosti na razredni stopnji v osnovnih šolah v Prekmurju. V raziskavo je bilo vključenih 285 učencev in učenk 3. in 5. razreda ter 8 učiteljev, ki so mentorji naravoslovnih interesnih dejavnosti. Raziskava je potekala na osmih osnovnih šolah v Prekmurju. Od tega so bile štiri osnovne šole mestne in štiri podeželske. Uporabili smo anketni vprašalnik za učence, s katerim smo želeli ugotoviti, katere interesne dejavnosti obiskujejo, koliko učencev obiskuje naravoslovne interesne dejavnosti in katere, zakaj jih obiskujejo in ali bi jih želeli obiskovati še naprej. Ugotavljali smo tudi razloge, zakaj učenci ne obiskujejo naravoslovnih interesnih dejavnosti in ali bi želeli obiskovati katero naravoslovno interesno dejavnost, ki je na njihovi šoli ni. Z anketnim vprašalnikom za učitelje, ki so mentorji naravoslovnih interesnih dejavnosti, pa smo želeli ugotoviti, katere naravoslovne interesne dejavnosti vodijo, katere vsebine obravnavajo, katere spoznavne postopke vključujejo, kako se izobražujejo za to interesno dejavnost ter kako so zadovoljni s to interesno dejavnostjo. Rezultati nakazujejo, da je zastopanost naravoslovnih interesnih dejavnosti v primerjavi z ostalimi interesnimi dejavnostmi na razredni stopnji v osnovnih šolah v Prekmurju zelo slaba. Ugotovili smo, da učenci v največji meri obiskujejo interesne dejavnosti iz področja športa in glasbe. Izkazalo se je, da je največji vzrok, da učenci ne obiskujejo naravoslovnih interesni dejavnosti, nezanimanje za naravoslovje. Glede na naše rezultate in ugotovitve, ki kažejo slabo zastopanost naravoslovnih interesnih dejavnosti na razredni stopnji v osnovnih šolah v Prekmurju, smo izdelali didaktični model letne priprave za izvajanje naravoslovne interesne dejavnosti, ki smo ga poimenovali »Mladi vrtičkarji«. Le-ta lahko predstavlja eno izmed mnogih rešitev za širjenje interesa za naravoslovje med učenci in pomoč učiteljem pri načrtovanju naravoslovnih dejavnosti.
Keywords: interesne dejavnosti, naravoslovje, razredna stopnja, osnovna šola, Prekmurje
Published: 13.09.2016; Views: 731; Downloads: 109
.pdf Full text (1,43 MB)

8.
Primerjava eksperimentalnega dela v učilnici in opazovanj v naravi pri poučevanju astronomskih vsebin v interesni dejavnosti osnovne šole
Alenka Ribič, 2016, master's thesis

Abstract: Pri raziskavi priljubljenosti fizike v osnovni in srednji šoli se je izkazalo, da je astronomija med najbolj priljubljenimi interesnimi dejavnostmi naravoslovja. Mnenja smo, da bi lahko vključevanje astronomskih vsebin v pouk osnovne šole povečalo priljubljenost fizike in tako povečalo vpis na fakulteto za fiziko. Astronomske vsebine lahko učitelj v osnovni šoli, razen v interesni dejavnosti, izvaja še pri pouku naravoslovja, fizike in pri izbirnih predmetih iz astronomije. V interesni dejavnosti Astronomija se izvaja predvsem metoda praktičnega dela. V magistrski nalogi smo na dveh osnovnih šolah analizirali uspešnost dveh modalitet metode praktičnih del eksperimentov v razredu in opazovanj v naravi pri pouku Astronomije kot interesne dejavnosti. Po izvedbi pouka smo znanje analizirali s testom, ki je vseboval vprašanja strategij presoje. Zanimalo nas je, pri kateri modaliteti bodo učenci usvojili več znanja na različnih nivojih. Predvidevali smo, da bodo učenci, ki so opazovali v naravi, pokazali več znanja. Preučili smo znanje učencev glede na razred in obisk astronomskih izbirnih predmetov. Izvedli smo intervjuje z učitelji osnovnih šol, na katerih izvajajo interesno dejavnost Astronomija, da bi ugotovili razlike in podobnosti v poučevanju. Opravili smo intervjuje z ravnatelji šol, na katerih izvajajo izbirne predmete iz astronomije oziroma interesno dejavnost Astronomija, da bi ugotovili način njihovega izvajanja.
Keywords: didaktika astronomije, interesne dejavnosti, eksperimentalno delo, opazovanja, osnovna šola
Published: 10.08.2016; Views: 890; Downloads: 109
.pdf Full text (3,55 MB)

9.
PROSTI ČAS MLADIH V TRETJEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU OSNOVNE ŠOLE
Katarina Kodba, 2015, master's thesis

Abstract: Prosti čas je sestavni del človekovega življenja in delovanja. Dandanes se družbe vedno bolj demokratizirajo, delovni procesi pa avtomatizirajo. Pomanjkanje prostega časa je tako le ena od posledic. Moramo se zavedati, da je prosti čas nujno potreben za vsestranski razvoj posameznika in da je treba za boljše uresničevanje prostega časa le-tega skrbno organizirati. Prosti čas nam pomaga pri oblikovanju lastne osebnosti, nudi nam sprostitev in nam pomaga pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti. Prav zato moramo prosti čas izrabiti čim kakovostneje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo osmislili pojem prostega časa, zanimalo nas je, kakšne so funkcije prostega časa, podrobneje pa smo si pogledali tudi, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na prosti čas in njegovo preživljanje. Našteta in opisana so tudi načela prostega časa, ki veljajo kot smernice za dejavnosti prostega časa. Posebno poglavje je namenjeno razvoju interesnih dejavnosti skozi čas, zanimalo pa nas je tudi, kakšen pomen imajo interesne dejavnosti, ki jih obiskujejo osnovnošolci, ter kakšne posledice ima udejstvovanje v interesnih dejavnostih pri preživljanju prostega časa osnovnošolcev. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, koliko prostega časa imajo osnovnošolci tretjega vzgojno izobraževalnega obdobja ter kje, kako in s kom največkrat preživljajo svoj prosti čas. Učence, ki smo jih izbrali za vzorec populacije, smo vprašali po njihovem mnenju, kaj jim predstavlja prosti čas in ali imajo v svojem urniku obveznosti dovolj prostega časa. Zanimalo nas je tudi, pri katerih interesnih dejavnostih izven šole sodelujejo in kolikokrat na teden. Ugotavljali smo, zakaj se odločajo za interesne dejavnosti in koliko časa dnevno namenijo učenju oziroma šolskim obveznostim.
Keywords: prosti čas, družbe, interesne dejavnosti, osnovnošolci
Published: 25.03.2016; Views: 1266; Downloads: 131
.pdf Full text (1,14 MB)

10.
ŠOLSKE IN OBŠOLSKE NARAVOSLOVNE IN TEHNIČNE INTERESNE DEJAVNOSTI V PREKMURJU
Tajda Prkič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz 5 sklopov; psihološki sklop, pedagoško-didaktični sklop, preventivni sklop, geografsko-zgodovinski sklop in zgodovinski sklop. Poseben poudarek je na šolskih in obšolskih interesnih dejavnostih, predvsem na naravoslovju in tehniki. V praktičnem delu naloge smo raziskovali, koliko osnovnih šol v Prekmurju izvaja naravoslovne in tehnične interesne dejavnosti v drugem triletju. Ugotovili smo, kolikšno je dejansko število delujočih šolskih in obšolskih naravoslovnih in tehničnih dejavnosti na šolah v Prekmurju ter jih primerjali med seboj glede na položaj šole (vas-mesto). Raziskovali smo tudi, kdo izvaja interesne dejavnosti, kakšne so materialne zmožnosti ter razlogi za pomanjkanje naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah. Rezultati nakazujejo, da je na vaških šolah bistveno manj naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti kot v mestu. V primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi pa je zaznati izredno pomanjkanje le-teh dveh dejavnosti na osnovnih šolah. V iskanju rešitve te problematike, smo na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali dva didaktična modela letne priprave za izvajanje interesnih dejavnosti. V okviru naravoslovne interesne dejavnosti smo izdelali model letne priprave "Mladi ekologi". Za tehnično interesno dejavnost pa smo pripravili model letne priprave "Lego dakta". S tem upamo, da smo doprinesli vsaj delček v koncept razvijanja naravoslovnih in tehničnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah v Prekmurju.
Keywords: interesne dejavnosti, naravoslovje, tehnika, drugo triletje, Prekmurje.
Published: 23.02.2016; Views: 931; Downloads: 177
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica