Search the digital library catalog

Abstract: Interesne dejavnosti so prostovoljne dejavnosti, ki jih posamezniki izberejo glede na svoje zanimanje, hobije ali strasti. Vključujejo lahko različna področja, kot so šport, umetnost, glasba, ples, znanost, tehnologija in drugo. Namen teh dejavnosti je spodbujati osebni razvoj, razvijanje spretnosti, izražanje kreativnosti, socialno interakcijo in zadovoljstvo do dejavnosti. Igrajo pomembno vlogo pri krepitvi interesov, talentov ter celostnem razvoju posameznikove osebnosti. V raziskavi je sodelovalo 136 učencev iz naključno izbranih osnovnih šol na Koroškem. Rezultati kažejo, da se učenci bolj vključujejo v šolske interesne dejavnosti v primerjavi z obšolskimi interesnimi dejavnostmi. Pri čemer se učenci najpogosteje vključujejo v športne interesne dejavnosti. Pomemben dejavnik, ki spodbuja učence k vključevanju v interesne dejavnosti, je lasten interes, ki hkrati predstavlja tudi pomemben pogoj za sodelovanje v teh dejavnostih. S samo ponudbo interesnih dejavnosti so učenci v veliki večini zadovoljni, a ugotavljamo, da so bolj zadovoljni s ponudbo obšolskih interesnih dejavnosti. Posledica vključevanja v interesne dejavnosti je lahko tudi preobremenjenost učencev. S tem smo pridobili vpogled v obiskovanje interesnih dejavnosti učencev na Koroškem, kar je lahko učiteljem v pomoč pri njihovem pedagoškem delu.
Keywords: šolske interesne dejavnosti, obšolske interesne dejavnosti, učenec, osnovna šola
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 525; Downloads: 105
Full text (2,31 MB)

Abstract: Magistrsko delo predstavlja celostni razvoj otrok, obremenjenost, vrste in vzroke utrujenosti, ki se v sodobnem času vse pogosteje pojavljajo. S poznavanjem otrokovih razvojnih značilnosti lahko bolj kakovostno opredelimo nastalo situacijo v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Teoretični del predstavlja obremenjenost kot pojav, ki ima že dolgo zgodovino. Je pojav, ki je star toliko kot šola. V sklopu magistrskega dela je bila med učenci tretje triade Osnovne šole Toneta Čufarja izvedena anketa, v kateri so odgovarjali na vprašanja o preživljanju časa po obveznem pouku. Ugotovljeno je bilo, da se 13 otrok ne udeležuje nobene šolske ali obšolske dejavnosti, kar kaže na razvejano mrežo programov, ki jih šola in druge institucije omogočajo za razvijanje interesov. S tem kažejo interes za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. V nadaljevanju teoretični del zajema opredelitev dveh delitev interesnih dejavnosti glede na kraj in vsebino. Pri izbiri interesnih dejavnosti ugotovimo, da se otroci pogosto odločajo za šolske in obšolske interesne dejavnosti, ki so različne glede na okoliš izvajanja. Na podlagi lastnih želja so pri otrocih v tretji triadi osnovne šole vsebinsko najbolj zastopane športne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil usmerjen v ugotavljanje, kako zelo se učenci počutijo obremenjene s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi in kako zelo te vplivajo na njihov šolski uspeh. Raziskano je bilo, ali se je obiskanost šolskih in obšolskih dejavnosti razlikovala glede na spol. Prav tako so bili ugotovljeni razlogi učencev za vključitev v posamezno vrsto dejavnosti in morebitni vplivi bližnjih oseb na njihovo izbiro. Ugotovljeno je bilo, da je vse več otrok nepravilno obremenjenih. Največkrat se tega zavejo ravno učitelji in mentorji na šolskih in obšolskih dejavnostih, ki poleg staršev prvi zaznajo učenčevo utrujenost.
Keywords: obremenjenost, interesne dejavnosti, tretja triada, učenci, osnovna šola.
Published in DKUM: 07.02.2019; Views: 1740; Downloads: 233
Full text (1,39 MB)

Abstract: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Keywords: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1775; Downloads: 232
Full text (951,81 KB)

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Keywords: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Published in DKUM: 21.03.2017; Views: 1539; Downloads: 234
Full text (1,10 MB)

Abstract: Pri raziskavi priljubljenosti fizike v osnovni in srednji šoli se je izkazalo, da je astronomija med najbolj priljubljenimi interesnimi dejavnostmi naravoslovja. Mnenja smo, da bi lahko vključevanje astronomskih vsebin v pouk osnovne šole povečalo priljubljenost fizike in tako povečalo vpis na fakulteto za fiziko. Astronomske vsebine lahko učitelj v osnovni šoli, razen v interesni dejavnosti, izvaja še pri pouku naravoslovja, fizike in pri izbirnih predmetih iz astronomije. V interesni dejavnosti Astronomija se izvaja predvsem metoda praktičnega dela. V magistrski nalogi smo na dveh osnovnih šolah analizirali uspešnost dveh modalitet metode praktičnih del eksperimentov v razredu in opazovanj v naravi pri pouku Astronomije kot interesne dejavnosti. Po izvedbi pouka smo znanje analizirali s testom, ki je vseboval vprašanja strategij presoje. Zanimalo nas je, pri kateri modaliteti bodo učenci usvojili več znanja na različnih nivojih. Predvidevali smo, da bodo učenci, ki so opazovali v naravi, pokazali več znanja. Preučili smo znanje učencev glede na razred in obisk astronomskih izbirnih predmetov. Izvedli smo intervjuje z učitelji osnovnih šol, na katerih izvajajo interesno dejavnost Astronomija, da bi ugotovili razlike in podobnosti v poučevanju. Opravili smo intervjuje z ravnatelji šol, na katerih izvajajo izbirne predmete iz astronomije oziroma interesno dejavnost Astronomija, da bi ugotovili način njihovega izvajanja.
Keywords: didaktika astronomije, interesne dejavnosti, eksperimentalno delo, opazovanja, osnovna šola
Published in DKUM: 10.08.2016; Views: 1830; Downloads: 193
Full text (3,55 MB)