1. Nogomet kot interesna dejavnost za mlajše učence osnovne šole : magistrsko deloLuka Rajh, 2021, master's thesis Abstract: Gibalne aktivnosti so za otrokov razvoj zelo pomembne, saj mu poleg funkcionalnih in gibalnih sposobnosti pomagajo razvijati tudi socialne, čustvene in spoznavne lastnosti. Velikokrat se učenci poleg pouka športne vzgoje odločijo tudi za udeležbo v različnih interesnih dejavnostih, ki pomagajo pri razvijanju in odkrivanju učenčevih interesov ter so namenjene sprostitvi. Zelo pogosta in priljubljena interesna dejavnost je zagotovo nogomet, ki velja za zelo razširjeno igro, ter tako številnim posameznikom predstavlja zadovoljstvo in veselje. Namen magistrskega dela je predstaviti teoretično izhodišče ter nato pripraviti program za celoletno vadbo in na koncu izvesti in evalvirati tri ure nogometa kot interesno dejavnost v osnovni šoli. V ta namen smo izdelali letni program dela za interesno dejavnost nogomet (35 vadbenih enot). Pri vsaki vadbeni enoti so natančno opredeljeni cilji in rekviziti, natančno je zapisan pripravljalni del z uvodno igro in gimnastičnimi vajami ter glavni in zaključni del. V program je bilo vključenih 22 učencev petega razreda, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda praktičnega pedagoškega raziskovanja (opazovanje). Uporabljeni so bili tudi kvalitativni postopki metodologije. Rezultati so nas presenetili, saj smo pričakovali, da se bo več fantov in deklet opredelilo, da so jim bile izvedene vadbene enote zelo všeč, prav tako smo pričakovali, da bi se več učencev, v primeru, da bi organizirali interesno dejavnost nogomet, le-tega tudi udeležilo. Vzroke za takšen rezultat lahko iščemo predvsem v majhnem vzorcu, ki ga tako ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Keywords: šport, nogomet, interesna dejavnost, gibalna aktivnost
Published in DKUM: 28.01.2022; Views: 1208; Downloads: 163
 Full text (2,70 MB) |
2. Prisotnost ročnih del v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleDoroteja Ketiš, 2019, master's thesis Abstract: Že v prazgodovini so se ljudje ukvarjali z ročnodelskimi dejavnostmi, ki so se skozi zgodovino razvile in izpopolnjevale ter so prisotne še danes. Ročna dela in ustvarjalne dejavnosti nasploh povečujejo možnosti za večjo ustvarjalnost, motorične spretnosti ter blagodejno vplivajo na počutje. Prisotne niso samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v šoli ter umetniški praksi.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na ročna dela. Zapisali smo njihov pregled skozi zgodovino po obdobjih od predkamene dobe vse do danes. V sklopu tega smo opisali izbrana ročna dela. Posebno pozornost smo namenili pomembnim lastnostim ročnih del. Ob tem smo se osredotočili tudi na uveljavljanje ročnih del v pedagoškem procesu. V nadaljevanju smo izpostavili prisotnost ročnih del v umetniški praksi. Zanimal nas je tudi vpliv ročnodelskih dejavnosti na počutje.
V empiričnem delu smo želeli preveriti stanje na področju ukvarjanja z ročnimi deli tako z vidika učencev kot z vidika učiteljev, ki izvajajo tovrstne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ukvarjajo s kakšnim ročnim delom, v kakšni obliki so ročna dela prisotna v osnovni šoli ter kakšna je povezanost med ročnimi deli in počutjem učencev ob ukvarjanju z ročnimi deli oziroma ustvarjanju. Pozornost smo namenili tudi učiteljem, ki izvajajo tovrstne aktivnosti v osnovni šoli, kjer nas je zanimalo, ali ročna dela, s katerimi se ukvarjajo, izvajajo tudi v šoli ter v kakšni obliki. Osredotočili smo se na obstoj razlik glede na stratum učencev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v večini anketiranih šol ročna dela prisotna v obliki krožkov, v primestnih šolah je delež tovrstnih dejavnosti večji kot v mestnih šolah. Učenci se na splošno v večini ne ukvarjajo z ročnim delom. Ročnodelske dejavnosti na počutje učencev vplivajo pozitivno. Ob tem v večini učenci svoj prosti čas preživljajo s prijatelji v fizični obliki ali se gibljejo v naravi. Kaže se tudi povezanost v ukvarjanju z ročnimi deli in uporabo socialnih omrežij (tisti, ki se ukvarjajo z ročnim delom, manj uporabljajo socialna omrežja). Učitelji, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, jih v večini tudi izvajajo v šoli, najpogosteje pri pouku likovne umetnosti, nekaj pa tudi pri interesnih dejavnostih.
Keywords: ročna dela, ustvarjalnost, motorične sposobnosti, interesna dejavnost
Published in DKUM: 27.03.2019; Views: 1271; Downloads: 160
Full text (1,85 MB) |
3. Elektronika kot interesna dejavnostDaniel Krapša, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu želimo predstaviti napotke za izvajanje interesne dejavnosti iz elektronike, učiteljem, ki z elektroniko nimajo veliko izkušenj. Napotki so predvideni za izvajanje v obliki neformalnega pouka, vendar bi lahko tudi redni pouk dopolnili s tematiko obravnavano v diplomskem delu.
Keywords: neformalno izobraževanje, interesna dejavnost, osnove elektrotehnike, električni tok in napetost, elektronsko vezje, elektronski elementi
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1401; Downloads: 106
Full text (1,38 MB) |
4. MINI ROKOMET KOT INTERESNA ŠPORTNA DEJAVNOST NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLEAljaž Žunič, 2016, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali bo opazen napredek učencev v rokometnih elementih po izvedbi 35. urnega programa. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 26. učencev, ki trenirajo mini rokomet na osnovni šoli Sveti Jurij ob Ščavnici. Učenci so takrat obiskovali 3. in 4. razred. Sodelujoči učenci so bili vključeni v vadbo rokometa. Pred začetkom in po koncu eksperimenta smo opravili testiranja gibalnih sposobnosti in znanj. Meritve so bile izvedene z devetimi testi, ki zajemajo osnovne elemente rokometne igre. Med prvim in drugim testiranjem so minili štirje meseci. Izračunali smo osnovno deskriptivno statistiko. Za ugotavljanje razlik med prvim in drugim merjenjem smo uporabili t-preizkus za odvisne vzorce. Statistično značilnost razlik smo ugotavljali na ravni tveganja p<0.05. Rezultati so pokazali, da so učenci v prav vseh 9-ih testih napredovali. To pomeni, da so izboljšali podajo, lovljenje, strel, vodenje, obrambno gibanje. Naš eksperiment je pokazal, da štirje meseci sistematične vadbe pripomorejo k napredku rokometne igre.
Keywords: mini rokomet, interesna športna dejavnost, razredna stopnja, razvojne značilnosti otrok, testiranje
Published in DKUM: 26.04.2016; Views: 2458; Downloads: 161
Full text (1,93 MB) |
5. DELO Z OTROŠKO VOKALNO SKUPINO 4. RAZREDA OSNOVNE ŠOLEPatricija Simrajh, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pri urah glasbene vzgoje velikokrat ne ostane dovolj časa, da bi se naučeni pesmi posvetili še nekoliko bolje – jo muzikalno interpretirali. Zato lahko na osnovni šoli učitelj razrednega pouka oblikuje otroško vokalno skupino kot interesno dejavnost. Prav zato je nastala diplomska naloga z naslovom Delo z otroško vokalno skupino v 4. razredu osnovne šole.
V teoretičnem delu so predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o glasbeno-pevskem razvoju učencev, oblikovanju otroškega glasu in vokalni tehniki ter delo zborovodje, njegova priprava in vodenje vokalne skupine. V praktičnem delu smo z namenom izboljšanja pevskega znanje v vokalno-tehničnem smislu oblikovali pet pevskih delavnic, v katere smo vključili deklice in dečke 4. razreda osnovne šole. Proučevali smo pevski napredek in izboljšanje vokalno-tehničnega znanja pri učencih. Preizkusili smo, ali lahko učenci v nekaj delavnicah ob ustreznih vajah in pristopu zborovodje, dosežejo pevski napredek. Vpliv pevskih delavnic in pevskega napredka smo spremljali s pomočjo posebej oblikovane petstopenjske ocenjevalne lestvice s sedmimi splošno opazovanimi kriteriji s področja petja. Osebnostni vidik in odnos do petja smo preverili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri naši raziskavi smo opravili dve ocenjevanji. Prvo ocenjevanje smo izvedli po prvi pevski delavnici, ko smo učence naučili novo pesem. Dobili smo vpogled v predznanje posameznega učenca in njegove pevske navade. Tekom delavnic smo učence usmerjali in jih z ustreznimi vajami spodbujali k razvoju pevskih sposobnosti. Z drugim ocenjevanjem, ki smo ga izvedli po končanih pevskih delavnicah, smo preverili rezultat našega dela in dela posameznega učenca kot pevca ter njegov pevski napredek.
Rezultati so pokazali, da so bile deklice glede na skupno povprečno oceno vseh sedmih opazovanih kriterijev uspešnejše od dečkov in dosegle višjo povprečno oceno. Glede na spremembo skupnih povprečnih ocen obeh ocenjevanj smo ugotovili, da rezultati tako pri deklicah kot pri dečkih kažejo napredek pri vseh splošno opazovanih kriterijih. Zaključimo lahko, da so v povprečju vsi učenci dosegli napredek in izboljšali svoje petje ter znanje o vokalni tehniki. Izkazalo se je, da je bila oblika dela, ki smo jo izbrali, zelo učinkovita in dobro sprejeta med učenci, ki so želeli nadaljevati s pevskimi delavnicami. Morda bi bilo dobro, da bi se ta oblika dela pogosteje izvajala v šolskem okolju.
Keywords: interesna dejavnost, delo zborovodje, vokalno-tehnične vaje za oblikovanje otroškega glasu, pevski napredek, pevske delavnice.
Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1346; Downloads: 170
Full text (3,63 MB) |
6. UČENJE NEMŠČINE S POMOČJO NEMŠKIH OTROŠKIH PESMI V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEAlexandra Ferlič, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen koncept poučevanja tujega jezika s pomočjo pesmi. V teoretičnem delu je osvetljena povezava med glasbo in jezikom, predstavljene so raziskave in mnenja avtorjev o načinu in učinkovitosti uporabe pesmi pri pouku tujega jezika. Prav tako je povzeta izvedba 20-urne interesne dejavnosti, ki je bila izvedena v prvem razredu osnovne šole, pri kateri so se učenci naučili šest nemških otroških pesmi. V empiričnem delu smo preverjali mnenja učencev 1. razreda OŠ o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic, zaznavanje teh učencev o glasbenih dejavnostih, vključenih v pouk nemščine, njihovo jezikovno znanje neposredno po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti ter pridobljeno glasbeno znanje pesmic pri pouku nemščine, s pomočjo preizkusa znanja po pretečenih 9 mesecih, in sicer z namenom preveriti kvaliteto izvedbe interesne dejavnosti v nemščini in pridobljenega besedišča. Rezultati raziskave kažejo, da je mnenje učencev o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic pozitivno, da učenci glasbene dejavnosti, vključene v pouk nemščine, prav tako zaznavajo kot pozitivne, da je bilo jezikovno znanje učencev po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti na ustreznem nivoju ter da kaže pridobljeno glasbeno znanje pesmi pri pouku nemščine po pretečenih 9 mesecih še vedno pozitivne učinke.
Keywords: tuji jezik, glasba, otroške pesmi, nemščina, interesna dejavnost
Published in DKUM: 16.05.2012; Views: 5123; Downloads: 428
Full text (2,38 MB) |
7. OTROŠKA IGRA V BESEDI IN GIBUMartina Pučko, 2011, undergraduate thesis Abstract: Otroška poezija nas spremlja že od najzgodnejših let življenja doma in v vrtcu, zato je pomembno, da ji posvetimo dovolj časa in jo prenašamo na naslednje generacije. Namen raziskovanja v vrtcih je bilo ugotoviti kakšne igre se igrajo v vrtcih, ali so to navadne igre ali pa so med njimi tudi takšne, ki vsebujejo rimana besedila in drobne folklorne vzorce. Pomembno je poudariti, da vzgojitelji ne morejo ohranjati in prenašati takih iger, če jih sami ne poznajo. Pomemben dejavnik je tudi čas, koliko časa so vzgojitelji namenili takim igram in ali so se jih učili kot samostojno dejavnost ali pa le kot dopolnilno dejavnost. Zanimivo je bilo tudi primerjati, kako so se igre z rimanimi besedili razlikovale v sodelujočih vrtcih. V vseh treh sodelujočih vrtcih so takim igram namenili veliko časa. Igrali so se v vseh starostnih skupinah. V skupinah mlajših otrok kot dopolnilne dejavnosti, starejši otroci pa so obiskovali folklorni krožek. Zbrane igre so si med seboj kar podobne. Nekatere med njimi so se pojavile v vseh vrtcih, vendar so se med sabo razlikovale, bodisi po besedilu ali po izvedbi. Bilo pa je tudi nekaj iger, ki so se jih igrali le v posameznih vrtcih.
Keywords: otroška poezija, igre, rimana besedila, drobni folklorni vzorci, vrtec, folklorna interesna dejavnost
Published in DKUM: 07.11.2011; Views: 3263; Downloads: 1024
Full text (9,69 MB) |
8. INTERESNA DEJAVNOST V VRTCIH KOT OBLIKA IN NAČIN ZA RAZVOJ USTVARJALNOSTILeonida Podgoršek, 2010, undergraduate thesis Abstract: Temo za diplomsko nalogo sem si izbrala na področju tehnike in tehnologije, ki sem jo obdelala teoretično in spremljala v praksi skozi izvajanje interesne dejavnosti »Lutkovna delavnica«. Otrokom sem želela prikazati tehniko kot prijetno, zanimivo in novo izkušnjo ter drugačno pot do uporabnega izdelka. Najboljši način, kako tehniko približati otrokom, pa je seveda izvajanje tehnične dejavnosti skupaj z otroki. Z diplomsko nalogo » Interesna dejavnost v vrtcih kot oblika in način za razvoj ustvarjalnosti« sem želela spoznati otrokove spretnosti, njihovo vztrajnost, natančnost, ustvarjalnost, delovne navade in medsebojno sodelovanje.
Naloga je zgrajena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela.
Poudarek je bil na izkustvenem učenju, preko katerega so otroci poskušali doseči zastavljeni cilj. Teoretični del zajema otrokove razvojne značilnosti, igro, opredelitev dejavnosti, opis tehnike in tehnologije. V empiričnem delu je predstavljena metoda akcijskega raziskovanja, obdelava podatkov na podlagi opazovalnega lista. Praktični del pa zajema pripravo za izvajanje interesne dejavnosti, program interesne dejavnosti, operacijske liste, dnevnike dela in fotozapis.
Podatke, ki sem jih dobila z izdelavo diplomske naloge, so spodbudni in dajejo smernice, motivacijo ter nove predloge za prakso.
Keywords: Interesna dejavnost, lutka, seznanitev, načrtovanje, izvajanje, vrednotenje, ustvarjalnost, tehnika in tehnologija v predšolskem obdobju.
Published in DKUM: 23.12.2010; Views: 4705; Downloads: 464
Full text (3,36 MB) |
9. ASTRONOMSKE VSEBINE PRI INTERESNI DEJAVNOSTI V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEMarina Ropoša, 2010, undergraduate thesis Abstract: Interesne dejavnosti so oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki odkrivajo, oblikujejo in razvijajo interese učencev. Osnovne šole z letnim delovnim načrtom določijo več različnih interesnih dejavnosti z različnih področij in zagotavljajo vsakemu učencu, da se vključi v najmanj eno interesno dejavnost. Nekatere šole učencem ponujajo možnost obiskovanja interesne dejavnosti astronomija.
Raziskovali smo, koliko osnovnih šol v Pomurski in Savinjski regiji izvaja interesno dejavnost astronomija v drugem triletju in na kakšen način mentorji le-to izvajajo, katere metode in oblike dela izbirajo, kakšne so materialne zmožnosti in predvsem, katere vsebine učencem predstavijo.
Ugotovili smo, da zelo malo šol izvaja interesno dejavnost astronomija. Učitelji, ki to interesno dejavnost že izvajajo, si želijo več seminarjev in zaokrožen didaktični načrt ter predloge vsebin in aktivnosti za izvajanje interesne dejavnosti, ki bi po njihovem mnenju poskrbel, da bi se tudi druge šole v večji meri odločale za izvajanje te interesne dejavnosti. Na osnovi teh ugotovitev smo v diplomski nalogi urejeno in pregledno zbrali za izvajanje interesne dejavnosti astronomija relevantno literaturo ter na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali didaktični načrt za izvajanje te interesne dejavnosti.
Keywords: interesna dejavnost, astronomija, vsebine iz astronomije, drugo triletje, didaktični načrt
Published in DKUM: 13.07.2010; Views: 4124; Downloads: 341
Full text (607,28 KB) |
10. ROČNA DELA KOT INTERESNA DEJAVNOST V OŠSimona Žiberna, 2009, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Poučevanje ročnih spretnosti se v šolah pojavi s šolskim zakonom o obveznem obiskovanju osnovne šole leta 1869. Učenci so pridobivali znanje rokodelstva na različnih področjih, kot npr. lesarstvo, oblikovanje iz gline ter papirja, šivanje, kvačkanje, pletenje, vozlanje, vezenje itd. Nekatere navedene ročne spretnosti tudi danes zasledimo v učnih načrtih za devetletno osnovno šolo, predvsem pri tehniki, naravoslovju ter likovni vzgoji. Kvačkanje, vezenje ter vozlanje pa so ročne spretnosti, ki so sčasoma izgubile veljavo in popolnoma izginile iz učnih načrtov, pridobivanje znanja teh spretnosti pa se pojavlja le še v obliki interesne dejavnosti, kjer je le-ta organizirana.
V diplomskem delu smo predstavili ročne spretnosti, makrame, vezenje in kvačkanje ter psihološke, pedagoško-didaktične in zgodovinske vidike o interesni dejavnosti ročna dela. Zaradi zbranih informacij o ročnih spretnostih, smo se v diplomskem delu odločili raziskati število delujočih interesnih dejavnosti po posameznih osnovnih šolah Dolenjske in Bele Krajine.
Tako smo v empiričnem delu ugotavljali število delujočih interesnih dejavnosti ročna dela na Dolenjskem in v Beli Krajini, njihov program, število in starost učencev, udeleženih v interesno dejavnost, način pridobivanja materialov ter razloge za pomanjkanje le-teh po osnovnih šolah. Rezultati so nam pokazali, da je interesnih dejavnosti z razvijanjem ročnih spretnosti in obenem razvijanjem čuta za slovensko narodno kulturo in tradicijo veliko manj, kakor bi si na razredni stopnji želeli.
V iskanju rešitve te problematike, smo izdelali didaktični model letne priprave interesne dejavnosti ročna dela, ki predstavlja le eno izmed mnogih načinov širjenja interesa ročnih spretnosti med mladimi.
Keywords: KLJUČNE BESEDE
Interesna dejavnost, učenci, razredna stopnja, ročna dela
Published in DKUM: 25.03.2009; Views: 7766; Downloads: 831
Full text (5,06 MB) |
