| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Branje in motivacija za branje umetnostnega in neumetnostnega besedila
Anja Sorman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Učenci v začetnih razredih razvijajo in se učijo temeljnih spretnosti, kot sta branje in pisanje. Z eno besedo ju imenujejo opismenjevanje. Z leti postane otrok funkcionalno pismen, torej se branje avtomatizira. Skratka, s pomočjo branja se bo učil in si pridobival druga znanja, ki jih zahtevata šola in življenje. Navodilo bo prebral zato, da bo vedel, kaj mora narediti, vprašanje, da bo lahko povedal odgovor… Branje literature je prijetno razvedrilo, sprostitev ali zapolnitev prostega časa in pomeni odprta vrata v svet vedenja. Prav zaradi teh dejstev o branju sem se odločila za diplomsko nalogo s tem naslovom, saj želim ugotoviti, kakšno je mnenje oz. stanje glede branja v četrtem razredu osnovne šole.
Keywords: Branje, motivacija, interes za branje, razumevanje branja, hitrost branja, kriteriji branja po Downingu, povezava interesa, razumevanja in hitrosti branja.
Published: 25.02.2009; Views: 3711; Downloads: 649
.pdf Full text (888,61 KB)

2.
BRALNE NAVADE DIJAKOV ČETRTIH LETNIKOV GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA TER NJIHOVI POGLEDI NA MATURITETNO BRANJE 2009
Simona Sakelšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Različni ljudje beremo na različne načine: otroci berejo drugače od mladostnikov, mladostniki drugače od odraslih in učenci drugače od učiteljev. Govorimo tudi o bolj ali manj izkušenih ali občutljivih bralcih ter o bolj ali manj obveščenih in kritičnih bralcih. Bralne sposobnosti je mogoče, tako kot vse druge sposobnosti, razvijati z vajo. S pogostim in načrtovano vodenim branjem se je mogoče naučiti boljše, učinkoviteje in bolj kritično brati razna besedila, še posebej umetnostna besedila. Cilj branja je torej razumevanje prebranega oz. oblikovanje smiselne razlage o prebrani vsebini. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelim kaj je to branje, zakaj se učimo brati in zakaj sploh naj bi branje bilo pomembno. Nato sledijo definicije branja, vrste branja, bralna zmožnost, bralni interes, bralna pismenost bralna motivacija in maturiteno branje 2009. V empiričnem delu sem iskala odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami dijakov ter njihovimi pogledi na maturitetno branje 2009. Zanimalo me je, koliko berejo oz. ali svoj prosti čas namenijo branju knjig, kakšen je njihov odnos do branja, itd. Nato so dijaki izražali svoja mnenja o izboru knjig za maturitetno branje, o načinih obravnave maturitetnega branja, o predlogih za maturitetno branje. Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se pri interpretacijah vključujejo v razpravo in iz kakšnih razlogov se ne. Zanimalo me je tudi, ali se kdaj izven šole pogovarjajo o prebranih besedilih. V zadnjem delu ankete pa me je zanimala zmožnost literarnega branja (razumevanje, doživljanje, vrednotenje).
Keywords: branje, bralne navade, bralni interes, matura, dijaki gimnazijskega programa
Published: 23.12.2009; Views: 2472; Downloads: 306
.pdf Full text (671,30 KB)

3.
Bralna kompetenca učencev v osnovni šoli
Petra Hromin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma bralne motivacije ter prvine le-te. Osredotočili smo se na prvine notranje bralne motivacije, katero predstavlja bralna kompetenca ali lastna bralna učinkovitost, interes in zatopljenost. Pri prvinah zunanje bralne motivacije smo se osredotočili na socialno motivacijo za branje. Ugotoviti smo želeli bralno samopodobo in vrednotenje branja in bralnih gradiv (bralna kompetenca) ter priljubljenost posameznih bralnih gradiv glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Za analizo razlik med učenci glede na spol pri bralni samopodobi in vrednotenju branja in bralnih gradiv ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Mann-Whitneyev U-preizkus. Za analizo razlik med učenci glede na učni uspeh in razred/starostno stopnjo pri bralni samopodobi in vrednotenju branja ter priljubljenosti posameznih bralnih gradiv smo uporabili Kruskall-Wallisov χ2- preizkus in Tukeyev preizkus. Pri analizi razlik v skupnem rezultatu merjenja bralne samopodobe, vrednotenja branja in bralnih gradiv ter bralni kompetenci v celoti glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo smo uporabili t-preizkus. Ugotovili smo, da imajo deklice višjo bralno samopodobo od dečkov in višje vrednotijo branje in bralna gradiva. Bralna samopodoba in vrednotenje branja in bralnih gradiv upada z nižjim učnim uspehom in prav tako dosega nižjo vrednost z naraščanjem razreda/starostne stopnje. Bralna samopodoba je glede na spol, učni uspeh in razred/starostno stopnjo višja od vrednotenja branja in bralnih gradiv. Bralna gradiva v obliki elektronskih medijev so pri učencih bolj priljubljena od bralnih gradiv v klasični, knjižni obliki, od slednjih pa je najbolj priljubljeno gradivo v okviru nešolskega branja oz. gradivo, ki si ga učenci samostojno izposojajo v knjižnici.
Keywords: branje, motivacija, interes, zatopljenost, bralna kompetenca, bralna gradiva, prosti čas
Published: 23.12.2009; Views: 3007; Downloads: 377
.pdf Full text (1,15 MB)

4.
BRALNE NAVADE IN INTERESI UČENCEV 6. IN 8. RAZREDOV NA OSNOVNI ŠOLI ORMOŽ
Petra Kontarček, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomski nalogi so predstavljene bralne navade in interesi učencev 6. in 8. razredov na Osnovni šoli Ormož. Diplomska naloga je razdeljena na uvodni, teoretični in empirični del, kjer je predstavljena raziskava, rezultati in interpretacija, ter na sklep. V teoretičnem delu je najprej predstavljeno branje na splošno, sledijo vrste branja, bralni modeli, bralni razvoj in tipologija bralcev, zaključi se pa z bralno motivacijo. V empiričnem delu smo iskali odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami in interesi učencev. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, priljubljenost in pomen branja, koliko in kaj berejo, kaj jim je pomembno pri izbiri knjige, ali so v nižjih razredih brali več kot sedaj ipd. Dve vprašanji sta bili odprtega tipa, kjer so navedli svojega najljubšega junaka in tri najljubše knjige. Nato predstavimo rezultate raziskave, ki kažejo, da interes za branje s starostjo učencev pada. Opazne so tudi razlike v bralnem interesu glede na spol in starost. Dekleta in učenci 6. razredov berejo pogosteje kot fantje oz. učenci 8. razredov. Raziskava priča o tem, da so razlogi za branje knjig različni glede na spol in glede na razred obiskovanja (6. in 8. razred). Tako pri fantih kot pri dekletih in tako kot v 6. razredih tudi v 8. učencem branje pomeni širjenje in bogatenje besednega zaklada. Razlike glede na spol in starost so opazne tudi pri izbiri vrste in žanra besedil. Razveseljiv je podatek, da so starši v veliki večini učencem brali knjige, ko so bili majhni. V zadnjem delu diplomske naloge predstavimo seznam najljubših knjig, ki so jih navedli učenci in tri iz vsakega razreda literarno analiziramo.
Keywords: Ključne besede: branje, bralna motivacija, bralne navade, bralni interes, mladinska literatura, učenci 6. in 8. razredov.
Published: 18.06.2012; Views: 2975; Downloads: 457
.pdf Full text (2,10 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica