1. Izdelava interaktivne predstavitve jadralnega letala z očali HoloLens : zaključno deloTomaž Jandrok, 2020, undergraduate thesis Abstract: Živimo v času, ko v ospredje vedno bolj prihajajo tehnologije navidezne resničnosti (VR) in obogatene resničnosti (AR) s ciljem uporabniku ponuditi čim globljo igralsko izkušnjo, tako v namene zabave, kot tudi učenja. Cilj te diplomske naloge je razvoj natančnega 3D modela jadralnega letala Glaser-Dirks DG-300, ki bo nato z aplikacijo na očalih Microsoft HoloLens uporabljen kot učno orodje za nove mlade potencialne jadralne pilote. Tem bodo učitelji lahko med predmeti, kot sta gradnja in teorija letenja, demonstrirali uporabnost raznih krmilnih ročic, postavitev kabine in preostale pomembne pojme. Vse to bi bilo mogoče kar najbolj interaktivno, še preden bi dejansko sedli v pravo jadralno letalo.
Keywords: letalo, jadralno, HoloLens, interaktivno učenje, 3D
Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 1658; Downloads: 203
 Full text (2,95 MB) |
2. PRIMERJAVA INTERAKTIVNEGA IN TRADICIONALNEGA POUČEVANJA ANGLEŠČINE KOT TUJEGA JEZIKATanja Volf, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen naloge je ugotoviti trenutno stanje v slovenskih osnovnošolskih angleških jezikovnih učilnicah po tem, ko je integracija interaktivnih tabel (IT) že nekaj let stalnica. Literatura na temo nam ponuja številne analize in povratne informacije učiteljic in učiteljev, a ugotavljamo, da so le-te povečini dvodimenzionalne. Pomanjkljivosti in prednosti IT smo v tej nalogi raje razširili na SWOT analizo. Vrlina (ang. strength) je torej neka njena funkcija, kot je na primer podčrtavanje ali shranjevanje materialov. Priložnost (ang. opportunity) je tisto, kar lahko dosežemo z uporabo IT, kot na primer dvig motivacije. Šibkost IT-e je na primer, da ne dela, če ni elektrike in grožnja (ang. threat) je, da bi jo učitelj uporabljal le za namene predstavitve. Empirični del diplomske naloge ugotavlja resnično stanje česa?, načine uporabe, dostopnost in odnos slovenskih osnovnošolskih učiteljic in učiteljev angleščine kot tujega jezika (ATJ) do IT. Preverili smo še, kako navezani so na tradicionalne table (TT) in v kolikšni meri se jih še vedno uporablja. Ugotovili smo, da ima dobra polovica od 113 anketiranih IT v učilnici, kjer poučujejo, vedno na voljo IT, a vsako uro uporabljajo TT. Ena ali druga jim služi kot dodaten 'ekran' in se TT niso pripravljeni odpovedati. Med tistimi, ki nimajo rednega dostopa do IT, ni večjih razlik, saj nereden dostop manjša motivacijo za uporabo.
Med rednimi uporabniki in uporabnicami se kaže, da jo večinoma uporabljajo za predstavitev in razlago snovi, kar je zanimivo, saj v veliki meri sporočajo, da je vloga učitelja zaradi IT spremenjena v bolj moderatorsko. Slušne, bralne in pisne spretnosti se v slovenskih osnovnih šolah poučuje največ s pomočjo IT. Preverjali smo še morebitne psihološke in demografske dejavnike in ugotovili, da demografski sicer niso dovolj izraziti za zanesljive zaključke, a generacija med 30 in 50 let kaže večjo pogostost uporabe IT. Psihološki razlogi za neuporabo navkljub dostopnosti kažejo na strah pred morebitnimi tehničnimi zapleti in nepoznavanje uporabe programske opreme. V podtonu vprašanj odprtega tipa se čuti še, da se nekateri, nekatere brez dostopa do IT čutijo diskriminirane, česar v predelani literaturi ni zaslediti. Zatorej je za uspešno integracijo potreben reden dostop do IT in ustrezno in redno izobraževanje ATJ učiteljic in učiteljev.
Keywords: tradicionalna tabla (TT), interaktivna tabla (IT), računalniško podprto učenje jezika, učenje jezika podprto z interaktivno tablo (UJIT), informacijsko računalniška tehnologija ( IT), angleščina kot tuji jezik ( ATJ)
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 2594; Downloads: 137
Full text (604,14 KB) |
3. |
4. Konceptualno učenje in interaktivna učna gradivaIvan Gerlič, 2006, other scientific articles Abstract: Pouk s pomočjo računalnika (IKT) obsega njeno pomoč v vzgojno-izobraževalnem procesu povsod tam, kjer je to mogoče in smiselno. Namen računalnika oz. IKT kot učnega pripomočka je iskanje optimalnih elementov in pripomočkov za pedagoško učinkovitost ter za boljše doseganje vzgojno-izobraževalnih smotrov. Pouk naravoslovno-matematičnih in tehniških predmetov v osnovni šoli v mnogih učnih situacijah zahteva praktično delo in problemski pouk. V prispevku bomo prikazali nekaj didaktičnih načinov za pripravo interaktivnih spletnih učnih gradiv - listov (z uporabo simulacij oz. javanskih programčkov - apletov)
Keywords: vzgoja in izobraževanje, izobraževalni sistem, računalnik v izobraževanju, naravoslovje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, interaktivno učenje, interaktivna programska oprema, učenje na daljavo
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 3293; Downloads: 157
 Link to full text |
5. Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoliAnita Zelenko, 2013, master's thesis Abstract: Z razvojem tehnologije se v šolski prostor vedno bolj vključuje informacijsko-komunikacijska tehnologija. Ena od teh tehnologij je tudi interaktivna tabla, ki se v slovenskem šolskem prostoru pojavlja od leta 2004 (Juričič, 2005). V letu 2009 je bilo 16,8% slovenskih osnovnih šol opremljenih z interaktivno tablo, kar 70,6% pa je njihovo nabavo načrtovalo (Gerlič, 2010a).
Glavni namen magistrske naloge z naslovom Uporaba interaktivne table pri pouku geografije v osnovni šoli je bil preizkus teoretičnih spoznanj o prednostih in slabostih uporabe interaktivne table pri pouku geografije na primeru uporabe interaktivne table pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole.
Izhodišče je predstavljal pedagoški eksperiment, izveden pri pouku geografije v devetem razredu osnovne šole v šolskem letu 2010/2011, ki je ovrgel prvi del vodilne hipoteze ter potrdil drugi del vodilne hipoteze naloge. Ta je v prvem delu predvidevala, da učenci ob uporabi interaktivne table dosegajo višje učne rezultate v primerjavi s sovrstniki, kjer pouk geografije poteka brez interaktivne table. V drugem delu je predvidevala, da je poučevanje z interaktivno tablo za učitelja z vidika organizacije pouka racionalnejše in za učenca z vidika usvajanja učne snovi nazornejše. Sklepi pedagoškega eksperimenta so nov raziskovalni prispevek na področju slovenske didaktike geografije, saj tovrstni pedagoški eksperiment pri pouku geografije v osnovni šoli še ni bil izveden, analiziran in opisan v slovenski didaktični literaturi. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih prednosti in slabosti uporabe interaktivne table pri pouku geografije ter podanih predlogov za njeno smotrno uporabo.
Keywords: interaktivna tabla, poučevanje in učenje z interaktivno tablo, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pouk geografije, osnovna šola
Published in DKUM: 11.09.2013; Views: 3807; Downloads: 336
Full text (3,21 MB) |
6. |
7. |
