Search the digital library catalog

Abstract: Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je ena izmed bolj preučevanih vrst kitov na svetu in edina stalno živeča vrsta kitov v severnem delu Jadranskega morja in s tem tudi v slovenskem morju. V Sloveniji se podatke o stanju populacije velike pliskavke zbira od leta 2002. Interakcije in konflikti med delfini in ribiči v Sredozemskem morju so zelo pogost pojav. Te so lahko za delfine kot tudi ribiče pozitivne, negativne ali nevtralne. Raziskava je potekala znotraj Tržaškega zaliva (slovenske teritorialne vode, del hrvaških in italijanskih teritorialnih vod) od leta 2002 do vključno leta 2015. Preučevali smo interakcije med velikimi pliskavkami in različnimi tipi ribiških ladij (s pridneno in pelagično vlečno mrežo). Prav tako smo znotraj naloge opravili analizo količine ulova slovenskega ribištva. Ugotovili smo, da se količina skupnega ulova pelagičnih in pridnenih vlečnih mrež skozi leta zmanjšuje s statistično značilnim trendom. Interakcije delfinov z ribiškimi mrežami kot del njihove prehranjevalne strategije je dobro poznano vedenje. Izmed 455 opažanj smo v 68 (14,9 %) opazili interakcijo delfinov z ribiško ladjo. V 38,2 % so delfini sledili pelagičnim vlečnim mrežam in 62,8 % pridnenim vlečnim mrežam. Kljub temu da količina skupnega ulova z leti pada, se trend opažanj interakcij med delfini in ribiškimi ladjami ne zmanjšuje. Velikost skupin delfinov, ki so sledili vlečnim mrežam, je bila večja kot velikost skupin delfinov brez vključene interakcije. Znotraj opaženih skupin smo opazili tudi prisotnost mladičev. Statistično pomembnih razlik med prisotnostjo mladičev, ko so bile skupine v interakciji ali brez nje, nismo opazili. Da zapleti v ribške mreže predstavljajo hudo grožnjo različnim vrstam kitov, kažejo številne študije. Znotraj naše raziskave smo ugotovili, da ribolovne aktivnosti vplivajo na telesne poškodbe velike pliskavke tudi znotraj Tržaškega zaliva, a večina prisotnih telesnih poškodb znotraj opazovane populacije pripada agresivnim medsebojnim interakcijam.
Keywords: velika pliskavka, Tursiops truncatus, delfini, ribištvo, interakcije, telesne poškodbe, vedenje, Tržaški zaliv
Published: 20.07.2020; Views: 327; Downloads: 33
Full text (5,96 MB)

Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja starostnikov postaja vedno pomembnejša determinanta staranja. Za nekatere starostnike je starost pozitivna stopnja razvoja, drugim pa predstavlja negativno fazo življenja. Dejavniki kakovosti življenja v starosti se razlikujejo od starostnika do starostnika. Namen magistrskega dela je bilo predstaviti kakovost življenja starostnikov in dejavnike, ki vplivajo na to v domu za starostnike. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo validirani anketni vprašalnik The WHOQOL-OLD. Raziskavo smo izvedli v domu za starostnike v Savinjski regiji, v njej pa je sodelovalo 121 starostnikov. Za analizo rezultatov smo uporabili program SPSS ter statistične teste: T-test za dva neodvisna vzorca in test za eno-faktorsko ANOVO. Rezultati: Skoraj dve tretjini starostnikov (61,2 %) sta s kakovostjo življenja v domu zadovoljni. Pri starostnikih okvare čutov in čutil vplivajo na vsakdanje življenje, vendar večina starostnikov (88,4 %) ob tem meni, da je kljub temu za njihove potrebe dobro poskrbljeno in da imajo dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. V domu se starostniki počutijo varno, spoštovano, ljubljeno, ob tem pa imajo tudi sami možnost ljubiti. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da glede na starost, spol in zmožnost gibanja ne obstaja pomembna statistična razlika v oceni kakovosti življenja starostnikov v domu za starostnike. Starostniki v domu za starostnike ocenjujejo kakovost življenja kot dobro, kljub temu pa je zaznati razliko med kakovostjo življenja starostnika pred nastanitvijo v dom za starostnike in v domu za starostnike. Menimo, da se v domovih za starostnike še vedno najdejo priložnosti za dodatno izboljšanje kakovosti življenja starostnikov.
Keywords: starostnik, starost, dom za starostnike, mobilnost, aktivnosti, socialne interakcije, avtonomija starostnika.
Published: 26.06.2019; Views: 978; Downloads: 339
Full text (1,01 MB)

Abstract: Varnost naprav je pomembna tako za proizvajalca, kot tudi za uporabnika naprave. Obvladovanje interakcij med uporabnikom in proizvajalcem je ključno za pridobivanje kakovostnega znanja. Nenehen pritok znanja v proizvodno organizacijo za izdelavo in nadgradnjo uporabnih, učinkovitih in varnih naprav pripomore k višji uspešnosti naprav na trgu. S tem proizvajalec pridobiva tržni delež, uporabnik pa varnejše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko boljše opravi svoje delo. Namen raziskave je raziskati vpliv različnih interakcij med uporabnikom in proizvajalcem na varnost naprav. Najprej je predstavljeno teoretično ozadje, nato sledijo teoretične osnove in raziskovalne vrzeli, kjer smo največji poudarek pri pregledu literature namenili interakcijam med uporabnikom in proizvajalcem. Raziskovalni okvir smo razvili na osnovi pregledane literature in ugotovljenih vrzeli ter postavili teoretični raziskovalni model. V njem smo predstavili tri konstrukte Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem, Varnost naprav in Informiranje uporabnika. Vsakega od konstruktov smo razdelili na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je vpliv posameznih dimenzij različen. V nadaljevanju smo postavili raziskovalna vprašanja in hipoteze. Predstavili smo raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov za empirično raziskavo. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, kjer so sodelovali uporabniki naprav za medicinske in kozmetične namene. V obdelavo podatkov je bilo vključenih 186 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov (169 iz Slovenije in 17 iz tujine). Z linearno regresijo smo ugotovili statistično značilno in pozitivno povezanost med dimenzijami konstrukta Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem in dimenzijami konstrukta Varnost naprav. Poleg tega smo z izračunom moderacije dobili dva moderatorja - dimenziji konstrukta »Informiranje uporabnika«, ki vplivata na povezavo med neodvisno in odvisno spremenljivko. Ugotovili smo, da je »Dodatno usposabljanje« pomembno za višjo varnost naprav, prav tako »Branje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril«. Slednji poleg tega, da v povezavi nastopa kot moderator, nastopi še kot mediator za štiri povezave med neodvisno in odvisno spremenljivko. Poleg metode linearne regresije smo za potrditev modela uporabili še metodo PLS-PM (Partial Least Squares Path Modeling). Z njo smo preverili ustreznost vključenosti posameznih faktorjev oziroma dimenzij v latentno spremenljivko (konstrukt). Z metodo PLS-PM smo potrdili, da so v konstrukt »Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem« vključene dimenzije: sodelovanje med uporabnikom in razvojnim oddelkom, sodelovanje na področju uporabnosti naprav, sodelovanje med uporabnikom in servisnim oddelkom in sodelovanje na področju zadovoljstva uporabnikov. V konstrukt »Varnost naprav« pa so vključene dimenzije: izmenjava informacij glede delovanja naprav, izmenjava mnenj in rezultatov terapij, obveščanje o tveganjih in obveščanje o stranskih učinkih. Slednja dimenzija je bila dodana v končen model na podlagi izračuna po metodi PLS-PM. V model, narejen z metodo linearne regresije, omenjena dimenzija na podlagi izračunov ni bila vključena. Če primerjamo model zgrajen s pomočjo metode linearne regresije in metode PLS-PM, vidimo, da smo s slednjo pridobili dodaten vpogled v predhodne rezultate, saj smo v izračune zajeli vse faktorje, ki opredeljujejo posamezne dimenzije. Končen model, ki je bil zgrajen z metodo linearne regresije in model, ki je bil narejen z metodo PLS-PM se v določenih dimenzijah razlikujeta: v dimenziji »Sodelovanje na področju dodatnih izobraževanj« pri neodvisni spremenljivki in pri odvisni spremenljivki v dveh dimenzijah »Upoštevanje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril« in »Prepoznavanje okvar na napravi« ter dodali eno – »Obveščanje o stranskih učinkih«. V nadaljevanju smo s t-testi iskali razlike med uporabniki z izobrazbo kozmetične smeri in izobrazbo zdravstvene smeri, a večjih in v
Keywords: Interakcije med uporabnikom in proizvajalcem, varnost naprav, medicinske naprave, kozmetične naprave, management kakovosti
Published: 10.11.2017; Views: 1051; Downloads: 86
Full text (5,17 MB)

Abstract: V magistrskem delu bomo proučili kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in njihov vpliv na zavzetost za delo. Zavzetost zaposlenih je stopnja, na kateri zaposleni uporabljajo svoja kognitivna, čustvena in fizična sredstva pri izvajanju dejavnosti, povezanih z delom. Zavzetost za delo se opisuje tudi kot merilo čustvene in razumske navezanosti in pripadnosti posameznika organizaciji in njenemu uspehu. Opredeljuje se več kot samo zadovoljstvo in pripadnost posameznika organizaciji, le-ta je namreč skupek osebnega zadovoljstva, motivacije, pripadnosti, ponosa in pripravljenosti narediti nekaj več v delovni organizaciji. Ker pa na osebno zadovoljstvo vplivajo socialne interakcije, v veliki meri tudi tiste, ki jih doživljamo na delovnem mestu, verjamemo, da le-te vplivajo na zavzetost za delo.
Keywords: delo, delovno mesto, socialne interakcije, zadovoljstvo pri delu, zavzetost, magistrska dela
Published: 04.01.2017; Views: 1335; Downloads: 190
Full text (1,50 MB)

Abstract: Agriculture is identified as the main cause of wetland degradation and loss. Using a drivers, pressures, state changes, impacts and responses (DPSIR) framework to analyze 90 cases drawn from all parts of the world and all wetland types, this report assesses the character of agriculture - wetlands interactions (AWIs) and their impacts in socio-economic and ecosystem services terms. The report is a technical framework that is used to scope out the relevance and nature of AWIs, identify responses, identify opportunities and set out guidelines. The accompanying CD-ROM contains the DPSIR database and tutors.--Publisher's description.
Keywords: kmetijstvo, ekologija, voda, obvodno kmetijstvo, interakcije, regulacije
Published: 10.07.2015; Views: 410; Downloads: 24
Link to full text