Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Izguba otroka je ena izmed najbolj bolečih in travmatičnih izkušenj v življenju staršev, ki pusti globoke rane in ima trajen vpliv na življenje staršev. Leta 2020 se je 2,4 milijona smrti, kar predstavlja 47 % vseh smrti pri otrocih, mlajših od pet let, zgodilo v neonatalnem obdobju. Ti podatki kažejo, da je izguba novorojenčka zelo aktualen problem. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se starši soočajo z izgubo svojega hudo bolnega novorojenčka v enoti intenzivne nege in terapije. Metode: V namen priprave zaključnega dela smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science, ter v podatkovni zbirki COBBISS in z brskalnikom Google Učenjak. Določili smo si vključitvene in izključitvene kriterije. Proces poteka iskanja in izbora literature smo predstavili v obliki diagrama po priporočilih PRISMA. Izbrane članke smo s pomočjo kontrolnega seznama Joanna Briggs Institute kritično ocenili. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili tematsko analizo. Rezultati: V podatkovnih bazah smo skupno našli 550 zadetkov. V končno analizo smo vključili pet člankov. Izvedena je bila tematska analiza, ki je izpostavila glavni temi 1) odziv staršev ob izgubi novorojenčka in 2) soočanje z izgubo novorojenčka. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da se vsak starš z izgubo sooča drugače oziroma na svoj način in ob tem doživlja paleto različnih čustev ter občutkov in uporablja različne strategije za obvladovanje žalosti. Vsem žalujočim staršem pa je skupno to, da je biti starš hudo bolnemu novorojenčku, hospitaliziranemu v enoti intenzivne nege in terapije, izredno težko in naporno.
Keywords: smrt, novorojenček, soočanje, starši, intenzivna nega in terapija
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 487; Downloads: 95
Full text (1,30 MB)

Abstract: Uvod: V enoti intenzivne nege Oddelka za travmatologijo se obravnavajo poškodbe, ki zahtevajo kompleksno zdravstveno oskrbo. Namen je predstaviti zdravstveno in negovalno dokumentacijo, ki je ključna pri procesni obravnavi pacienta. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu smo strokovno literaturo iskali s pomočjo različnih podatkovnih baz. V empiričnem delu smo s kontrolnim listom analizirali dokumentacijo, ki se uporablja v izbranem okolju. Kontrolni list smo razdelili na analizo temperaturno terapevtskega lista in na analizo negovalne dokumentacije. Raziskovalni vzorec je predstavljal dokumentacijo 20 hospitaliziranih pacientov, ki so bili obravnavani v enoti intenzivne nege Oddelka za travmatologijo. Rezultati: Ugotovili smo, da je v 45 % pregledanih dokumentacij prišlo do pomanjkanja prostora pri rubrikah: predpisovanje terapije, aplicirana terapija in beleženje vnosa tekočin. Pri analizi negovalne dokumentacije smo ugotovili, da pogosto prihaja do podvajanj vpisanih informacij iz različnih opazovalnih listov na temperaturno terapevtski list. Kadar je dokument beleženje intenzivnega opazovanja pacienta v uporabi, se vpisovanje vitalnih funkcij v 100 % podvaja. Razprava in sklep: Zaradi obsežnosti področja menimo, da bi morali v enoti intenzivne nege Oddelka za travmatologijo imeti prilagojeno tako zdravstveno kot tudi negovalno dokumentacijo. S tem bi lahko dvignili raven kakovosti dokumentiranja v enoti.
Keywords: dokumentacija, zdravstvena nega, kakovost, intenzivna nega
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 976; Downloads: 167
Full text (2,11 MB)

Abstract: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili neinvazivno mehansko ventilacijo pacienta in s pomočjo vprašalnika ugotavljali, v kolikšni meri zaposleni v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne terapije ta način zdravljenja poznajo in ga uporabljajo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Izvedli smo presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekala meseca julija in avgusta 2020. V raziskavo smo vključili 68 medicinskih sester, ki delajo na urgenci in oddelku intenzivne terapije. Rezultati: S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da anketiranci le deloma poznajo neinvazivno mehansko ventilacijo. V naši raziskavi ugotavljamo, da 76,44 % anketirancev (n = 52) meni, da je njihovo znanje o NIV dokaj dobro. Znanje o NIV je 85,26 % anketirancev (n = 58) pridobilo od sodelavcev v službi in 60,27 % (n = 41) od zdravnikov na oddelku. Pri preverjanju znanja so anketiranci od skupno desetih vprašanj le pri treh odgovorili s skupnim rezultatom višjim od 50 %. Razprava in sklep: Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov in s pomočjo hipotez ugotavljamo, da med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru, in delavci, zaposlenimi na oddelkih intenzivne terapije, ne obstajajo statistične pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji. Prav tako ne obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, izobrazbo in delovne izkušnje. Ugotovili smo tudi, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije.
Keywords: Urgentni center, intenzivna nega, NIV, izkušnje
Published in DKUM: 02.02.2021; Views: 1284; Downloads: 125
Full text (1,09 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Prezgodnji porod je vodilni vzrok za neonatalno umrljivost in obolevnost. Za nedonošenčke je značilno, da se soočajo s številnimi težavami v razvoju. Z namenom preprečevanja teh zapletov se uporablja kenguru metodo. Dokazano ima metoda številne prednosti za nedonošenčke in njegove starše. Metoda v revnih državah nedonošenčkom omogoča preživetje, v razvitih pa staršem omogoči boljšo povezanost z svojim nedonošenčkom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju člankov so bili članki le v slovenskem in angleškem jeziku, ki so bili polno dostopni. Uporabili smo podatkovne baze EBSCOhost in PubMed ter Cobbis. Rezultati pregleda literature so predstavljeni s PRISMO. Zbrane podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Uporaba kenguru metode ima veliko pozitivnih učinkov na nedonošenčka, le nekaj od teh je: nižja mortaliteta, fiziološka stabilnost, krajša hospitalizacija, močnejša vez med materjo, očetom in otrokom in lažje spoprijemanje s stresom. Diskusija in zaključek: Kenguru metoda pri nedonošenčku ima temeljni pomen za nadaljnji razvoj otroka. Učinki metode segajo še v odraslo dobo. Veliko vlogo pri metodi ima medicinska sestra, ki skrbi za izobraževanje staršev o nedonošenčku in njegovih potrebah.
Keywords: razvoj otroka, medicinska sestra, prednosti metode, prezgodnji porod, starši, intenzivna nega, izboljšana navezanost.
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 1298; Downloads: 186
Full text (490,18 KB)

Abstract: Zdravstvena nega kritično bolnih otrok močno vpliva na zdravstvene delavce. Nezmožnost spoprijemanja s smrtjo pacienta lahko ti občutijo kot psihično, čustveno, vedenjsko ali duhovno stisko, ki se na različne načine odraža pri strokovnem delu. Želeli smo predstaviti in raziskati dejavnike, ki vplivajo na umrljivost novorojenčkov in kako se medicinske sestre soočajo z njihovim umiranjem ter posledično s smrtjo.
Keywords: umrljivost novorojenčkov, intenzivna nega in terapija, etika, smrt novorojenčka.
Published in DKUM: 13.06.2014; Views: 2713; Downloads: 500
Full text (1,56 MB)