| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 202
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
MOŽNOST VPELJAVE POSLOVNE INTELIGENCE V PODJETJU MIK d.o.o.
Boštjan Kolenc, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Obdobje hitrega tehnološkega razvoja je prineslo informatizacijo poslovnih in proizvodnih procesov. Z namenom zagotavljanja konkurenčnosti in trajnostnega razvoja lahko najvarnejše ključne poteze oziroma odločitve sprejemajo organizacije, ki imajo v svojo strukturo vpeta orodja za sprotno analiziranje in odločanje, ter zagotovljeno potrebno stopnjo avtomatizacije procesov. Le-ta je nujno potreben temelj za merljivost posameznih faz procesov in zagotavljanje natančnih vhodnih podatkov s katerimi lahko organizacije operirajo. Diplomsko delo opisuje proizvodni proces podjetja Mik d.o.o., vodenje proizvodnje in priprave dela v podjetju in kaj je poslovna inteligenca ter kateri so njeni gradniki.
Keywords: sistemi vodenja, informacijska infrastruktura, poslovna inteligenca, OLAP, podatkovno skladišče, podatkovno rudarjenje.
Published: 10.03.2010; Views: 2421; Downloads: 256
.pdf Full text (5,93 MB)

42.
METODE PRIDOBIVANJA ZNANJA IZ PODATKOV V ZAVAROVALNICI
Janez Kralj, 2010, master's thesis

Abstract: Velike podatkovne baze podjetij vsebujejo veliko znanja, ki je strokovnim službam dobro znano, pa tudi veliko novega znanja, ki ga strokovne službe ne poznajo. Z metodami umetne inteligence, kot sta metoda pridobivanja znanja iz podatkov (KDD) in metoda podatkovnega rudarjenja (DM), smo preverili možnosti odkrivanja novih znanj in uporabnost le-teh pri ciljno usmerjenem trženju v zavarovalništvu. Zanimalo nas je ali lahko z novo pridobljenim znanjem stranki ponudimo storitve, ki so bolj prilagojene njenim individualnim potrebam. Rezultati so potrdili, da poleg znanih pravil iz podatkov pridobimo tudi marsikatero novo, presenetljivo pravilo. Na osnovi takšnih novo odkritih pravil pa lahko stranko obravnavamo drugače kot smo jo do sedaj in se s svojo ponudbo storitev bolj približamo njenim potrebam. Individualna obravnava posledično povečuje zadovoljstvo strank. Z uporabo metod umetne inteligence torej lahko povečamo učinkovitost in zmanjšamo stroške poslovanja.
Keywords: umetna inteligenca - AI, strojno učenje - ML, ciljno trženje, zavarovalništvo, pridobivanje znanja iz podatkov - KDD, podatkovno rudarjenje - DM
Published: 07.09.2010; Views: 2628; Downloads: 253
.pdf Full text (8,37 MB)

43.
SPODBUJANJE USTVARJALNEGA UČENJA IN POUČEVANJA
Janja Trop, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem preučila odnos do ustvarjalnosti, razvijanja idej, ustvarjalnega razmišljanja, vzpostavljanja ustvarjalnega okolja in podpore ustvarjalnih posameznikov. Posvetila sem se odnosu med ustvarjalnostjo, inteligentnostjo, izobraževanjem ter učitelji. V naših šolah se vedno bolj uveljavljajo razne metode, oblike, sistemi, ki težijo k temu, da bi bil pouk bolj zanimiv, drugačen, ustvarjalen in odprt za spremembe ter prilagodljiv na današnji čas. Naloga današnjega učitelja je, da poleg izobraževanja spodbuja tudi ustvarjalnost otrok in jim omogoči stik z lastnimi potenciali. Jim pomaga, da izražajo svojo domišljijo in ideje, da kritično razmišljajo, in jim pomaga, da si sami pomagajo s svojo ustvarjalnostjo v nepredvidljivih situacijah v življenju. Kadar otrok izgubi stik z lastno ustvarjalnostjo, se ne more več soočiti z vsakdanjimi težavami, pritiski, izzivi itd. Empirični del temelji na anketiranju učiteljev razrednega pouka. Opredeljuje raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost; na učiteljevo delo, in raziskovalna vprašanja, vezana na ustvarjalnost v izobraževanju.
Keywords: ustvarjalnost, ustvarjalno učenje, ustvarjalno mišljenje, ideje, domišljija, inteligenca, učitelj, raziskovanje, aktivnost, igra, izobraževalni proces, znanje
Published: 09.06.2010; Views: 3404; Downloads: 767
.pdf Full text (518,64 KB)

44.
MANAGER IN NJEGOVA ČUSTVENA INTELIGENCA
Marija Palko, 2010, final seminar paper

Abstract: Čustvena inteligenca ni oblika nadarjenosti, ampak je kombinacija sposobnosti in spretnosti, ki naj bi jih imel vsak človek. Izraz socialna inteligenca se je pojavil leta 1930, leta 1985 pa sta Wayne Leon Payne in podiplomski študent uporabila izraz čustvena inteligenca. Kasneje leta 1990 je Goleman Daniel pisal članke o čustveni inteligenci in tako se je začel pojavljati in uporabljati izraz čustvena inteligenca. Čustvena inteligenca zajema upravljanje čustev, razumevanje čustev, uporabo in zaznavanje čustev. Gre za štiri veje čustvene inteligence in vsaka od njih opisuje spretnosti, ki tvorijo celotno čustveno inteligenco. Čustvena inteligenca je najpomembnejši dejavnik osebnostne prilagoditve v odnosih in na delovnem mestu. Uporabljamo jo tako na osebni (ko pomagamo sami sebi) kot na medosebni (ko pomagamo drugim) ravni. To tudi pomeni, da je čustvena inteligenca pomembna na vseh področjih v življenju, med drugim tudi vpliva na posameznikovo zdravje. Čustvena inteligenca pomeni, da razvijamo sposobnosti, ki nam omogočajo učinkovito in produktivno sporazumevanje z drugimi. Med te sposobnosti štejemo, da jasno povemo, kaj mislimo, čutimo in hočemo. Prav tako, da branimo svoje mnenje, ideje, prepričanja, želje in potrebe ter to spoštujemo tudi pri drugih. Managerji v organizaciji vsakemu zaposlenemu določijo njegovo zadolžitev in odgovornost. Pri tem pa običajno manager vpliva na svoje zaposlene z dejavniki kot so: pohvala, nagrada in graja, tekmovanje, sodelovanje in seveda plača. Torej se čustvena inteligenca kaže predvsem v lastnostih, ki se nanašajo na delovanje managerjev v organizaciji. Čustvena inteligenca na delovnem mestu je sposobnost obvladovanja čustev v organizaciji. V diplomskem seminarju smo torej opisali razliko med managerji in vodji, med čustvi in čustveno inteligenco. V raziskavi smo anketirali managerje na Koroškem, v katerem je bilo zajetih 177 anketirancev. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, itd. V empiričnem delu smo ugotovili, da imajo ženske predstavnice managerjev bolje razvite družbene spretnosti in empatijo kot moški predstavniki. Prav tako smo ugotovili, da mlajši managerji reagirajo bolj nepremišljeno kot pa starejši managerji. V korist managerjev, ki delujejo na višji ravni managementa bi izvedla srečanje, da bi jim predstavila, kaj je čustvena inteligenca in kako se jo da izpopolniti.
Keywords: manager, funkcije managementa, čustva, čustvena inteligenca, modeli čustvene inteligence.
Published: 15.11.2010; Views: 2285; Downloads: 385
.pdf Full text (2,19 MB)

45.
VODENJE PODJETJA S TEORIJO IZBIRE
Petra Cirkovski, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Dobri odnosi in zadovoljni zaposleni na delovnem mestu so temelj uspešnosti in kakovosti podjetja. Zato je še kako pomembno pravilno vodenje in ravnanje nadrejenih v odnosu do zaposlenih. V diplomski nalogi smo se predvsem osredotočili, kako kot dober manager voditi sebe in imeti nadzor nad sabo in se znati povezovati. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo podali teoretična izhodišča, kako voditi ljudi, kako komunicirati, ter imeti pravo mero čustvene inteligence in biti ob tem etičen in moralen. Način vodenja smo v osnovi uporabili po Glasserjevi Teoriji izbire, ki nam celovito predstavi pojme, kot so temeljne potrebe, svet kakovosti, celostno vedenje in razliko med managerskim in "šefovskim" vodenjem. Osnova Teorije izbire je, da je človek vedno optimalno, notranje motiviran za zadovoljevanje lastnih potreb. V drugem delu smo naredili raziskavo zadovoljstva zaposlenih v podjetju in kako njihovo vodstvo vodi in usmerja le-te. Na podlagi rezultatov smo podali predloge za izboljšave.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: načini vodenja, teorija izbire, osnovne potrebe, celostno vedenje, svet kakovosti, samovrednotenje, čustvena inteligenca, komunikacija, etika in morala.
Published: 27.08.2010; Views: 2165; Downloads: 389
.pdf Full text (977,77 KB)

46.
ČUSTVENA INTELIGENCA PRI VODENJU LJUDI V PROFITNI IN NEPROFITNI ORGANIZACIJI
Jasna Močnik, 2010, master's thesis

Abstract: Vse bolj se zavedamo pojma čustvene inteligence in njenega pomena. V ospredje prihaja človek s svojim delovanjem, s svojimi čustvi in upravljanjem z njimi. Vse bolj ugotavljamo tudi sami pri sebi, da slavni inteligenčni kvocient (IQ) ali umska inteligenca ni več dovolj za uspešnot pri delu in uspešnem upravljanju s človeškimi resursi. Organizacije, ki se zavedajo pomembnosti čustvene inteligence, se aktivno vključujejo v raziskave posameznikove osebnosti, posameznikova reagiranja na svoja čustva in čustva drugih. Tudi zaposleni v taki organizaciji, so o tem bolj obveščeni in se bolj zavedajo pomena čustvene inteligence. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi del je teoretični del, kjer so opredeljeni osnovni pojmi, definicije čustvene inteligence in vodenja ljudi. Drugi, empirični del, pa je raziskovalno delo na podlagi anketnega vprašalnika. Raziskavo sem opravila v profitni in neprofitni organizaciji in analize rezultatov med seboj primerjala. Anketni vprašalnik je bil objavljen na gostujoči splatni strani, kjer so se direktno shranjevali odgovori. Anketiranci so po e-pošti prejeli povazavo na vprašalnik, kjer so direktno s kliki odgovarjali na vprašanja. Anketrianje na tak način se mi zdi izredno praktično in ekonomično, saj dandanes ljudem nenehno primanjkuje časa. Predvidevam, če bi anketo pošiljala v fizični obliki, bi bila odzivnost slabša in časovno daljša. Prišla sem do ugotovitev, da je čustvena inteligenca na delovnem mestu in pri vodenju ljudi izredno pomembna. Pri postavljanju hipotez in njihovem dokazovanju, se je izkazalo, da obstajajo močne povezave med čustveno inteligentnim vodjo in poslovno klimo v podjetju, med čustvenim inteligentnim vodjo in vplivom čustvene inteligence v organizaciji ter pomenom čustvene inteligence na delovnem mestu in zadovoljstvom na delovnem mestu, tako v profitni kot v neprofitni organizaciji. Če povzamem rezultate raziskave, bi lahko trdila, da organizacija, ki nima posluha za čustva zaposlenih, ne more biti enako uspešna, kot organizacija ki le-tega ima. Lepo in prijetno je priti v službo, kjer se kolektiv med seboj razume, kjer vodja svoje zaposlene razume, jih posluša in poskuša razumeti. Tudi kadar se srečujemo s problemi v organizaciji, jih je lažje reševati, če obstaja medsebojno razumevanje in zaupanje. Namen magistrskega dela je identifikacija za uspeh ključnih elementov čustvene inteligence, kaj pomeni, če ima organizacija čustveno inteligentnega vodjo, kakšnega vodjo si zaposleni želijo, pomen osebne rasti posameznika, kaj za zaposlene pomeni čustvena inteligenca na delovnem mestu in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu glede na stopnjo čustvene inteligence vodje. Čustvena inteligenca je bistvena sestavina uspešnosti in zadovoljstva pri delu. Zavedanje in nadzorovanje lastnih čustev ter dojemljivost za občutke drugih pomembno vplivata na kakovost dela in življenja. Naša čustva so zelo inteligentna in koristi čustvene pismenosti so večplastne. V eksplozivni fazi se ne odzivamo več nagonsko. Sami izberemo svoj odziv. Velik uspeh v življenju dosežemo, če se naučimo vrednotiti svoja čustva in delati z njimi. Čustva imajo v človeškem življenju veliko vlogo. So način spoznavanja samega sebe in predstavljajo vez med nami in svetom, ki nas obdaja. Ko se naučimo razpoznati svoja čustva, se naučimo veliko o sebi.
Keywords: čustvena inteligenca, čustva, osebnost, vodenje, delovno okolje, medosebni odnosi
Published: 19.08.2010; Views: 3476; Downloads: 665
.pdf Full text (914,02 KB)

47.
VPLIV POZITIVNEGA MIŠLJENJA IN ČUSTVENE INTELIGENCE NA USPEŠNOST PODJETNIKA
Boštjan Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Merila in zahteve v poslovnem svetu so se v zadnjem desetletju zelo spremenila. V preteklosti je prevladalo prepričanje, da je za uspešnost podjetnika najpomembnejši inteligenčni kvocient in da čustva ter pozitivno mišljenje z uspehom nista povezana. V zadnjih letih pa v slovenski praksi ravnanja z ljudmi pri delu ta dva dejavnika pridobivata vedno večji pomen. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi raziskali vpliv obeh omenjenih dejavnikov na uspeh podjetnika. Ključni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali pozitivno mišljenje in čustvene spretnosti podjetnika pomembno vplivajo na njegovo poslovno uspešnost. V diplomski nalogi smo tako najprej predstavili vse tri ključne koncepte, tj. moč pozitivnega mišljenja, čustvena inteligenca in uspešnost podjetnika. V nadaljevanju pa smo nato na podlagi raziskave s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali njihovo povezanost. Ugotovili smo, da tako pozitivno mišljenje kot tudi čustvena inteligenca vplivata na uspeh podjetnika.
Keywords: Čustvena inteligenca, pozitivno mišljenje, uspeh podjetnika, faktorska analiza, regresijska analiza, uspeh, lastnosti dobrih podjetnikov, čustvene spretnosti
Published: 23.09.2010; Views: 2722; Downloads: 376
.pdf Full text (3,00 MB)

48.
VODENJE V SODOBNIH ORGANIZACIJAH
Eneja Kovačič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Spremembe, globalizacija, e-poslovanje, telekomunikacije in virtualni svet povzročajo okolje, v katerem se morajo organizacije neprestano in hitro prilagajati trgu. Kultura sodobne organizacije temelji na nenehnem pridobivanju, izmenjavi in implementaciji znanja. Zaposleni čutijo pritiske in trende, ki jih silijo, da se prilagodijo novim načinom dela. Od managerjev pa takšne razmere zahtevajo vrsto sposobnosti in znanj, da lahko vodijo organizacijo. Sodobne organizacije potrebujejo samozavestne in sposobne vodje ter opolnomočene zaposlene, ki jih povezuje odprt sistem komuniciranja. Sodoben vodja je oseba, predana svojemu delu, dobrim medčloveškim odnosom organizaciji, zaposlenim, zvesta vrednotam, je samodisciplinirana, in ima jasno vizijo, kam vodi organizacijo. Veliko časa namenja svojim zaposlenim, saj se zaveda moči, ki jo prinaša znanje in spretnosti posameznikov k skupnemu napredku organizacije. Vodja je oseba, ki s svojimi lastnostmi, sposobnostmi, z znanjem in s stilom vodenja vpliva na klimo v organizaciji; je ključna oseba za uresničevanje strategije in uspeh organizacije. Kot smo spoznali v našem diplomskem delu, postaja vodenje vse pomembnejša funkcija managementa. Managerji, vodje imajo pri tem pomembno nalogo, ki od njih zahteva poznavanje bistvenih managerskih vsebin, kot sta ravnanje z ljudmi in znanjem. V ospredje prihaja vodenje kot tisti del managementa, v katerem managerji z vizijo in navdihovanjem dosežejo, da jim zaposleni sledijo v želeni smeri.
Keywords: vodenje/sodobni management/komunikacija/motivacija/čustvena inteligenca/slovenski management  
Published: 21.09.2010; Views: 1949; Downloads: 403
.pdf Full text (2,95 MB)

49.
50.
VPLIV ČUSTVENE INTELIGENCE MANAGERJEV NA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH
Natalija Zorman, 2010, final seminar paper

Abstract: Razum in čustva sta dve sestavini človeškega uma, ki nam vzajemno ob vsakem trenutku življenja ponujajo najmodrejšo rešitev. Življenje vsakega človeka s sabo prinaša čustvene sposobnosti, ki se jih naučimo skozi različna obdobja in slej kot prej ugotovimo, da le ni vse v inteligenci in usposobljenosti, ampak da je največja skrivnost prav v naših čustvih in občutkih. Vsak človek ve sam zase, kakšna so njegova čustva, kako jih bomo pa izražali tako do sebe kakor do drugih, pa je odvisno od naše čustvene inteligence. Dandanes niso kognitivne sposobnosti managerja tiste, ki so tehtne pri vodenju, saj je tisto najpomembnejše, kar prihaja hitro in intenzivno v kulturo podjetij, s pomočjo njihove čustvene inteligence ustvarjanje kolektivne energije podjetja — zadovoljstvo zaposlenih. Moja primarna želja ob izdelavi diplomskega dela je bila spoznati ta novodobni ter premalo uveljavljen pojem čustvene inteligence. Sekundarna želja pa je bila najti čim več možnih povezav, ki so se mi porajali ob misli manager - čustvena inteligenca — zadovoljstvo zaposlenih. V teoretičnem delu sem predstavila pojem čustvene inteligence, opredelila razsežnosti managerja ter organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Vse skupaj mi je podalo uvod v najpomembnejši del teorije - vplivnost bolj ali manj čustveno inteligentnih managerjev na zadovoljstvo zaposlenih. V empiričnem delu sem s svojo raziskavo na podlagi podjetja X ugotavljala, kakšna je izrazitost inteligentnega čustvovanja managerjev ter kako močno jo izražajo na svojem delovnem mestu in z njo posledično vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Keywords: čustva, razum, čustvena inteligenca, organizacijska klima, manager, zadovoljstvo zaposlenih, Goleman
Published: 14.01.2011; Views: 1895; Downloads: 260
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica