| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Keywords: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Published in DKUM: 09.05.2022; Views: 105; Downloads: 21
.pdf Full text (13,71 MB)

2.
Vpliv globalizacije na porast ponaredkov v svetovni trgovini
David Dubrovski, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi proučujemo značilnosti in posebnosti ponaredkov v mednarodni trgovini, ki inovativnim proizvajalcem in členom v distribucijski verigi ter državam povzročajo znatno škodo, vplivajo pa lahko tudi na zdravje in zadovoljstvo potrošnikov. V nalogi z več zornih kotov proučujemo gibanje obsega ponaredkov v mednarodnem trgovanju, da bi ugotovili, ali dejansko njihov obseg narašča ali pa morda upada, glede na to, da v posameznih državah ali regijah potekajo številne aktivnosti za preprečevanje trgovine s ponaredki in ozaveščanje potrošnika o problemih, ki jih povzroča trgovina s ponaredki, ki smo ji lahko priča v sodobnem času. Čeprav gre za aktualno tematiko, je mogoče ugotoviti, da je trgovina s ponaredki iz različnih vzrokov težko merljiva in dokazljiva, vendar predstavlja pomembno sestavino globalnega trgovanja. Sklepno spoznanje iz raziskave je, da kljub makroekonomskim ukrepom in ukrepom v sferi potrošnika trgovina s ponaredki še vedno narašča, na kar poleg drugega vpliva tudi napredek v informacijsko-komunikacijski tehnologiji in logistiki, s čimer se protekcionistični ukrepi in akcije ozaveščanja potrošnikov izkažejo kot nezadostno učinkovite, zastarele, presplošno zastavljene in nepodprte s strani članov distribucijske verige. Opazimo, da je obravnavana tematika večplastna, zato zahteva vzajemno sodelovanje več družbeno-ekonomskih sfer za realizacijo prizivnih učinkov v globalni ekonomiji.
Keywords: Ponaredek, globalizacija, svetovna trgovina, intelektualna lastnina, zaščitni ukrepi.
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 166; Downloads: 27
.pdf Full text (1,73 MB)

3.
Patentni sistem na kitajskem: primer podjetja huawei
Manca Lukan, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v živahni in kompleksni globalni skupnosti, kjer inovacije predstavljajo glavno nalogo človeštva skozi zgodovino. Družba v kateri živimo, je vse bolj odvisna od inovacij. Dandanes intelektualna lastnina pridobiva vse večji pomen, zato so nenehna prizadevanja na področju novih odkritij ostala nepogrešljiva za izboljšanje kakovosti življenja in preživetja. Na globaliziranem trgu so patenti pomembna gonilna sila inovacij in rasti. V magistrski nalogi bomo prikazali patentni sistem na Kitajskem, saj je Kitajska ena izmed največjih gospodarstev na svetu in je pred kratkim postala vodilna sila na področju inovacij. Doživela je izjemno gospodarsko rast, tehnološko napredovala in kar najbolje izkoristila svojo geopolitiko. Inovacije pod vodstvom državne reforme na področju znanosti in tehnologije so vzpostavile makroekonomsko okolje, ugodno za znanost in tehnologijo. Podjetja so se zanimala za vladne pobude in začela veliko vlagati v razvoj, kar je povzročilo povečanje v neposredne tuje naložbe. Kitajska ima popoln pravni sistem za zaščito pravic intelektualne lastnine. Pravo o intelektualni lastnini določa pravne odgovornosti vseh, ki kršijo zakon, vključno s civilno odgovornostjo, kazensko odgovornostjo in izpostavljenostjo upravnim sankcijam. V magistrski nalogi se bomo navezovali na kitajsko podjetje Huawei. V zadnjih letih je bilo slednje izjemno znanstveno usmerjeno v raziskave in razvoj visokotehnološke industrije. Ob ustanovitvi so razvili sistem intelektualne lastnine v podjetju, ki spoštuje znanje, pripisuje pomen znanosti in spodbuja tehnološki napredek. Ta sistem je postavil temelj celotni industrijski verigi tehnološkega razvoja, katerega dosežki so pritegnili pozornost po vsem svetu. V podjetju Huawei spodbujajo pomembne investicije, tako da vsako leto vložijo več kot 10% prihodka v raziskave in razvoj. Huawei je dober primer, ki dokazuje, da se je neprekinjeno vlaganje družbe v inovacije nasploh do zdaj izplačalo. Da bi izboljšali svoj položaj na trgu je podjetje ustanovilo raziskovalni program za inovacije, imenovan (HIRP). Ta program ponuja možnosti financiranja vodilnim univerzam in raziskovalnim inštitutom, ki izvajajo inovativne raziskave.
Keywords: patent, patentni sistem na Kitajskem, Huawei, odprta inovacija, HIRP, intelektualna lastnina.
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 189; Downloads: 26
.pdf Full text (1,19 MB)

4.
Pravice intelektualne lastnine kot vir konkurenčne prednosti podjetja
Ana Marija Čelig, 2021, master's thesis

Abstract: Pravo intelektualne lastnine vključuje sistem pravnih instrumentov, ki ureja način pridobitve pravic intelektualne lastnine in zaščito pred nepooblaščeno uporabo. Države sprejemajo zakone o zaščiti intelektualne lastnine iz dveh glavnih razlogov. Prvi razlog je pravno izraziti moralne in ekonomske pravice ustvarjalcev v njihovih stvaritvah ter urediti pravice javnosti pri dostopu do teh stvaritev. Drugi razlog je v vladni politiki, da spodbuja k ustvarjalnost, in razširjanje stvaritev intelektualne lastnine ter spodbuja k pošteni trgovini za zagotavljanje gospodarskega in družbenega razvoja. Lastništvo znamke spada na podrčje intelektualne lastnine, zato je upravičeno do pravnega varstva. Brez registracije blagovna znamka ne uživa zaščite, in je to najbolj vidljivo v primeru zlorabe registrirane blagovne znamke. To pomeni, da je lažja borba in večja možnost povrnitve škode, kdaj je blagovna znamka registrirana in je lažje ugotoviti razloge sodnega postopka. Ime, logotip, simbol, nalepka ali druge prepoznavne značilnosti izdelkov in / ali storitev, danih na trg, se lahko zaščitijo z blagovno znamko, ki je oblika pravnega varstva tržne identitete izdelkov in storitev. Je opisan kot izdelek z dodatnimi dimenzijami in značilnostmi, ki ga ločuje od drugih izdelkov, ki ustrezajo enakim potrebam, te razlike pa so lahko racionalne in oprijemljive, ter simbolne, čustvene in nematerialne. Konkurenca na trgu blagovnih znamk je velika in vlada prava vojna na trgu blagovnih znamk. To je le nekaj dejstev, s katerimi se lastniki blagovnih znamk spopadajo in so zanje zelo pomembni. Vse to je zelo zanimivo in zaradi tega sem se v tem magistrskem delu odločala predstaviti blagovno znamko in jo prikazati kot konkurenčno prednost podjetja. Podjetje Kraš je največje hrvaško podjetje, ki proizvaja slaščičarske izdelke in ima vodilni položaj kot proizvajalec v regiji ter ima več kot 120 veljavnih mednarodnih blagovnih znamk, registriranih pri WIPO (The World Intellectual Property Organization), več kot 180 veljavnih nacionalnih blagovnih znamk, ki so registrirane pri DZIV (Državni zavod za intelektualno vlasništvo), in na desetine nacionalnih blagovnih znamk, ki veljajo zunaj Republike Hrvaške. Glede na zelo široko paleto slaščičarskih izdelkov je odločitev za posamezno registracijo odvisna od tržne strategije upravljanja blagovne znamke, na katero se registracija nanaša, in tržnega potenciala izdelka. Primarna raziskava je bila v prispevku izvedena z namenom analize podjetja Kraš. Rezultati raziskave pa so pokazali, da je podjetje, ki ima svoje izdelke zaščitene z znamko, bolj konkurenčno zaradi večje prepoznavnosti in prodaje, in da je največja prednost registriranja izdelkov z blagovno znamko Kraš zmanjšanje možnosti posnemanja izdelkov konkurenčnih podjetij; da je najbolj znan izdelek Kraša Napolitanke in da je postopek registracije blagovne znamke Kraš zahteven, a dolgoročno donosen in podjetju zagotavlja tržni delež.
Keywords: intelektualna lastnina, konkurenčna prednost, blagovna znamka, trg
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 371; Downloads: 77
.pdf Full text (2,38 MB)

5.
Znamka kot del uresničevanja razvojnih usmeritev podjetja
Špela Lašič, 2018, master's thesis

Abstract: Intelektualna lastnina je pojem, ki zajema veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled. Eden izmed delčkov, ki sestavlja celoto, so tudi znamke. V današnjem času na trgu vlada prenasičenost ponudbe in neizmerna konkurenca med ponudniki. Ker je dobro, da se vsak ponudnik kar najbolj zaščiti, je v podjetnikovi ponudbi ključnega pomena njegova predstavitev širni javnosti. Znamka je znak, ki ponudnike istega ali ekvivalentnega blaga med seboj ločuje in predstavlja na trgu. Kakor hitro se začne podjetje predstavljati javnosti, mora imeti tudi določen simbol, tj. logotip, ki ga opredeljuje in razlikuje od ostalih. Potrošniki si ga tako zapomnijo in povezujejo z določenim podjetjem oz. organizacijo. Z njim ne povezujejo zgolj in samo podjetja, ampak tudi ponudbo in predvsem kvaliteto ponujenih izdelkov oz. storitev. Ker se dandanes pojavljajo tudi kraje znamk oz. posnemanje teh, jih moramo zaščititi. V podjetjih se odločajo za izpeljavo postopka zaščite znamke, a je to pomembno predvsem za tiste, ki imajo v ponudbi tržno zares zanimiv izdelek. Kmalu se namreč pojavi nekdo s podobnim ali skoraj istim izdelkom in celo z istim logotipom. V magistrskem delu smo se v teoretičnem delu posvetili znamki, jo opredelili, predstavili njene značilnosti, vrste ter njene funkcije. Opredelili smo tudi vse možne postopke zaščite znamke na območju Republike Slovenije in drugod po Evropi ter državah zunaj EU. Predstavili smo tudi uresničitveni program planiranega razvoja podjetja, ki ima ključno vlogo pri uspešni organizaciji in izpeljavi vseh potrebnih projektov za nadaljnjo uspešno delovanje in poslovanje podjetja. V aplikativnem delu smo predstavili obravnavano podjetje. Na primeru smo predstavili tudi postopek zaščite znamke v Sloveniji: potek in končne rezultate. V obravnavanem podjetju so se lotili zaščite znamke, saj je bila ta predvidena kot naslednja aktivnost v uresničitvenem programu planiranega razvoja. Znamko jim je uspelo uspešno zavarovati, saj so se na postopek temeljito pripravili.
Keywords: intelektualna lastnina, znamka, zaščita znamke, uresničitveni program planiranega razvoja, razvoj podjetja
Published in DKUM: 15.03.2019; Views: 649; Downloads: 5
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
Analiza plagiatorstva v akademskih delih : magistrsko delo
Katja Zupan, 2018, master's thesis

Abstract: Živimo v času, ko so naši medosebni odnosi usmerjeni predvsem v tekmovanje. Pretirana želja po uspehu, ki v modernih družbah predstavlja temeljno vrednoto, nas velikokrat pripelje v neetične in konfliktne situacije. Odklonsko vedenje posameznikov je v določeni meri za družbo pozitivno in funkcionalno, saj vsi ljudje ne zmorejo ponotranjiti skupnih pravil in vrednot. Nekateri se znajdejo v precepu. Zavedajo se, da sta zmanjšan ugled in vpliv v družbi posledica njihovega neuspeha. Tako začnejo uporabljati različne metode in velikokrat tudi prepovedane (kaznive) načine, ki bi jim lahko zagotovili uspešnejše življenje in s tem povezan višji družbeni status. Plagiatorji se v sistemu prilagoditve znajdejo med inovatorji, ki iščejo nove, drugačne, drzne načine doseganja svojih ciljev. Kupovanje in prepisovanje diplomskih, magistrskih, doktorskih in celo seminarskih nalog ter opuščanje navajanja avtorjev (zlasti v zaključnih delih) jasno kažejo na to, da je stopnja tolerance do pojava plagiatorstva na neverjetno visoki ravni. V nadaljevanju bomo predstavili motive in posledice tovrstnega goljufanja.
Keywords: magistrska dela, goljufanje, plagiatorstvo, družbeni status, intelektualna lastnina, odklonskost
Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 668; Downloads: 66
.pdf Full text (978,41 KB)

7.
Možnosti pravne zaščite izvirne športno-kulturne prireditve
David Tratnjek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem svetu se soočamo z razvojem novih tehnologij, tehnik, inovacij, načinov izražanja in ostalih novosti, katere so svojevrstne in prinašajo dodano vrednost osebe, podjetja, organizacije, predmeta oz. procesa. Te dodane vrednosti so lahko na razpolago vsem uporabnikom, ali pa s pravno zaščito ostanejo le ustvarjalčeve, razen če se odloči to stvaritev deliti z drugimi v tržne namene. To je tema diplomskega seminarja, v katerem se bo ugotavljalo, kaj so predmeti intelektualne lastnine ter kakšni so pristopi in vrste zaščite za doseganje tega, kar smo v začetku omenili. Pojem Intelektualna lastnina je danes že zelo razširjen. Ljudje ga dobro poznajo in se zavedajo, kaj prinaša. Nekateri se prav trudijo, da bi dognali nekaj novega in to zaščitili z namenom, da bi na ta način obogateli. Na daljnem vzhodu tako poznamo podjetja, ki razvijajo različne nove aplikacije za pametne telefone, katere plasirajo na trg preko »app-trgovin«, v upanju, da se katere izmed njih uveljavijo in lahko z njimi zaslužijo preko različnih poti (prodaja, oglaševanje, ...). Poleg predstavitve področja intelektualne lastnine v teoretičnem delu diplomskega seminarja bo v praktičnem delu predstavljena prireditev »Sam Svoj Čolnar«, za katero menimo, da je lahko potencialen predmet varstva z eno od pravic intelektualne lastnine.
Keywords: intelektualna lastnina, inovacija, pravna zaščita, trženje, predmet varstva.
Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 429; Downloads: 40
.pdf Full text (983,12 KB)

8.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, master's thesis

Abstract: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Keywords: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Published in DKUM: 29.08.2018; Views: 721; Downloads: 91
.pdf Full text (2,97 MB)

9.
Pogodbena ureditev avtorskopravnih upravičenj na arhitekturniih delih
Saša Krajnc, 2011, professional article

Abstract: Članek obravnava pogodbeno ureditev avtorskopravnih vprašanj v zvezi z arhitekturnimi deli kot deli uporabne umetnosti. Zanje velja, da je arhitekt kot avtor praviloma postavljen v nekoliko slabši položaj kot ostali avtorji umetniških, znanstvenih in književnih del, obenem pa ima šibkejši položaj tudi v razmerju do naročnika oz. lastnika arhitekturnega objekta, ki lahko pod določenimi pogoji prosto posega v arhitekturni objekt in ga prilagaja svojim funkcionalnim potrebam. Takšni posegi lahko za avtorja pomenijo tudi grobo kršitev njegovih moralnih avtorskih pravic in okrnitev njegovega ugleda in imena. Prav zato je za arhitekte ključnega pomena, da avtorskopravna vprašanja, ki izhajajo iz razmerja z naročnikom, podrobno opredelijo in se s tem izognejo morebitnim neželenim posegom v svoje delo ter posledičnim sporom.
Keywords: arhitektura, avtorske pravice, intelektualna lastnina, pogodbe, avtorsko pravo
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 703; Downloads: 41
.pdf Full text (125,86 KB)

10.
Proglašavanje žiga ništavim u suvremenom pravu intelektualnog vlasništva Republike Hrvatske i Bosne i Hercegovine
Dragan Zlatović, 2011, professional article

Abstract: Ničnost znamke v sodobnem pravu intelektualne lastnine Republike Hrvaške ter Bosne in Hercegovine Z registracijo znamke pridobi imetnik znamke izključno pravico do uporabe znamke, dokler ne nastopi z zakonom predpisan razlog za njeno prenehanje. Med razlogi za prenehanje znamke se nahaja tudi razglasitev ničnosti registracije znamke, ki ga je treba zaradi določenih posebnosti obravnavati ločeno od drugih razlogov za prenehanje. Avtor v prispevku primerjalnopravno prikaže ureditev instituta ničnosti znamke v sodobnem hrvaškem pravu ter pravu Bosne in Hercegovine. Postopek za razglasitev ničnosti znamke odpira številna vprašanja, na katera skuša avtor ustrezno odgovoriti, rešitve pa so uporabljive in koristne tudi za prakso.
Keywords: blagovne znamke, označevanje, registracija, prenehanje, intelektualna lastnina, industrijska lastnina, pravna ureditev
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 635; Downloads: 28
.pdf Full text (189,33 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica