| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIREDBE LJUDSKIH PESMI Z ELEMENTI RAZLIČNIH SLOGOV ZA INSTRUMENTALNE SESTAVE
Maja Jerič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Popularna glasba se prepleta z različnimi glasbenimi slogi, obenem tudi z ljudsko glasbo. Združevanje popularne glasbe z ljudsko v različnih popularnoglasbenih priredbah najde pot do raznih poslušalcev. Temeljen pomen pri ohranjanju ljudske glasbe med mladimi predstavlja osnovna šola, ki skrbi, da se slovenska kulturna dediščina še naprej ohranja. Šola obenem tudi pripomore k ozaveščanju o različnih popularnoglasbenih priredbah ljudskih pesmi, ki med seboj povezujejo staro ljudsko glasbo in sodobne glasbene sloge. V teoretičnem delu diplomskega dela je z različnih pogledov definirana improvizacija in variacija, nato je opisano povezovanje omenjenih tehnik skozi zgodovinska obdobja vse do danes. Prav tako smo opisali, kako prihaja do njune uporabe v sodobnih glasbenih slogih tako v popularni glasbi kot tudi v priredbah ljudskih pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela je bilo vključenih 200 štajerskih petošolcev iz sedmih različnih osnovnih šol. Naš namen je bil ugotoviti priljubljenost instrumentalnih priredb ljudskih pesmi pri učencih, kako dobro prepoznavajo instrumentalne priredbe ljudskih pesmi ter kateri elementi so učence ob poslušanju teh posnetkov najbolj pritegnili. Odgovore na vprašalnik smo analizirali in primerjali glede na spol, lokacijo (mesto, vas) in obiskovanje glasbene šole. Raziskava je pokazala, da so deklice bistveno bolje prepoznale naslove instrumentalnih priredb, prav tako tudi učenci iz mesta in učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. V priljubljenosti posnetkov so vse skupine pri vseh priredbah ljudskih pesmi največkrat izbrale posnetek C, ki je bil izvajan v staccato načinu s pridihom popularnega in klasičnega glasbenega sloga ali pa popularnega in jazz glasbenega sloga. Na posnetkih so učence glede na spol, lokacijo in obiskovanje glasbene šole pritegnili podobni elementi, kot so zanimiv ritem, zanimiva spremljava ostalih instrumentov, zanimivo igranje flavte, nekoliko manj pa so jih pritegnili okraski v melodiji in zanimiva melodija. Na podlagi omenjenih rezultatov lahko zaključimo, da se učenci petih razredov glede na demografske parametre med seboj ne razlikujejo v poznavanju in priljubljenosti posnetkov ter glasbenih elementov. Ti rezultati bodo služili kot iztočnica raziskavam, kako pomembno je ohranjanje ljudske glasbe v obliki priredb, zlasti mlajšim generacijam, katerim je potrebno na zanimiv način približati ljudsko glasbo pri pouku glasbene vzgoje.
Keywords: variacija, improvizacija, instrumentalna improvizacija, instrumentalna variacija, priredbe ljudskih pesmi, glasbeni slogi.
Published in DKUM: 30.11.2015; Views: 2212; Downloads: 156
.pdf Full text (884,92 KB)

2.
VKLJUČEVANJE GLASBENE USTVARJALNOSTI V POUK GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI STOPNJI
Polona Markelj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je proučiti, v kolikšni meri učitelji v pouk glasbene umetnosti vključujejo dejavnosti s področja glasbene ustvarjalnosti in kakšen je po mnenju učiteljev interes učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti. Zanima nas, ali dejavnika, kot sta glasbena izobrazba učiteljev in vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelj poučuje, vplivata na raznolikost in pogostost izvajanja glasbenih ustvarjalnih dejavnosti ter na naklonjenost učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 211 učiteljev s celotnega območja Republike Slovenije, ki poučujejo od 2. do 5. razreda osnovne šole. Analiza podatkov je pokazala, da obstajajo razlike glede na izobrazbo učiteljev, saj tisti z več glasbene izobrazbe v pouk pogosteje vključijo glasbeno didaktične igre, pri katerih učenci ustvarjajo melodijo na dano besedilo, učencem večkrat ponudijo, da prosto oblikujejo melodije in variacije, jim pogosteje ponudijo instrumente, kot sta klavir in kitara. Razlike obstajajo tudi glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, in sicer učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku glasbene umetnosti večkrat uporabijo ustvarjalne dejavnosti s področja gibanja ob glasbi, za ustvarjanje/improviziranje večkrat izberejo ritmično improvizacijo, ritmične instrumente ter ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, za katere učenci po mnenju učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo večji interes kot učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in na neenakomerno porazdelitev anketirancev glede na glasbeno izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi dobljene rezultate podkrepili z nadaljnjim raziskovanjem.
Keywords: glasba, glasbena ustvarjalnost, pevska improvizacija, instrumentalna improvizacija, ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 2609; Downloads: 435
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica