| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA (ESP)
Karmen Kline, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja Evropsko sosedsko politiko, ki se je pričela izvajati leta 2004 po širitvi Evropske unije na petindvajset držav članic. Delo najprej predstavlja samo politiko, njeno geografsko razsežnost, cilje, dodatne ugodnosti za države partnerice ESP in skupne vrednote v sklopu katerih se opredelijo skupni interesi in spoznanje k skupnim vrednotam. Nadalje se delo usmeri v samo delovanje ESP, ki zajema opredelitev akcijskega načrta, ki je temelj za začetek izvajanja ESP. Akcijski načrti zajemajo agendo političnih in gospodarskih reform na podlagi prioritet, ki se izvajajo v krajšem roku (treh let) ali daljšem roku (pet let). Predstavljenih je vseh šest glavnih področij akcijskih načrtov. Ker daje EU vedno večji poudarek regionalnemu sodelovanju tudi znotraj ESP, je v delu predstavljeno regionalno sodelovanje na vzhodnih mejah EU vključno s pobudo »sinergija Črnega morja« in prav tako na območju Sredozemlja, kjer je predstavljena pobuda »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«. Predstavljeni so tudi obstoječi sporazumi držav partneric. Zadnji skop dela je financiranje ESP, kjer je predstavljena finančna pomoč držav partneric pred začetkom izvajanja politike. Predstavljeni so obstoječi finančni instrumenti in njihovo prepletanje s strategijo ESP. Delo se nato osredotoči na nov finančni instrument ESP imenovan Evropski instrument sosedstva in partnerstva ter njegovo postopno uvajanje, ki je sledilo v dveh fazah. Sledi dodeljevanje finančnih sredstev v sklopu novega instrumenta in predstavitev programov čezmejnega sodelovanja.
Keywords: Evropska sosedska politika (ESP), države partnerice ESP, akcijski načrt, financiranje ESP, sinergija Črnega morja, pobuda Barcelonski proces, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropski instrument sosedstva in partnerstva, programi čezmejnega sodelovanja (CBC).
Published: 22.03.2010; Views: 1869; Downloads: 186
.pdf Full text (550,68 KB)

5.
MELODIČNA TOLKALA
Eva Zavšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V uvodu tega diplomskega dela so kratko predstavljene osnovne razvrstitve glasbil ter splošni pregled tolkalnih instrumentov, njihov razvoj in uporaba. Osrednja tema je posvečena posameznim melodičnim tolkalom, ki so lahko narejena iz lesa (ksilofon, marimba), kovine (metalofon, vibrafon, zvončki, zvonovi, tubafon, čelesta, jekleni boben, bonang, pojoča žaga, fleksaton), kamna (litofon) in stekla (steklene čaše, steklena harmonika). Predstavljeni so tudi nekateri manj znani in novejši instrumenti. Avtorica pri vsakem instrumentu predstavi njegov opis, zgodovinski razvoj, akustične značilnosti, tehniko igranja nanj, orkestrsko rabo, strokovno literaturo in tolkače, ki se uporabljajo pri igranju. Poleg tega poskuša oceniti možnosti njegove uporabe v današnjem času. V delu so uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in metoda klasifikacije. V sklepu avtorica povzame obravnavano snov in izpostavi nekaj glavnih virtuozov in izvajalcev na melodičnih tolkalih današnjega časa, ki so prispevali k temu, da se ti instrumenti vse bolj izpopolnjujejo, hkrati pa se povečujejo njihova prepoznavnost, raba in vrednost v glasbenem svetu. Zagovor diplomskega dela vsebuje tudi izvedbo treh skladb, napisanih za melodična tolkala: Fantazija za vibrafon solo skladatelja Roberta Kampleta, Blues for Gilbert za vibrafon solo Marka Glenthwortha in Eldorado za vibrafon in kovinska tolkala Neya Rosaura.
Keywords: Instrument, melodična tolkala, ksilofon, vibrafon, marimba, zvončki, cevni zvonovi.
Published: 19.10.2009; Views: 5375; Downloads: 564
.pdf Full text (54,73 MB)

6.
PRAVNI VIDIKI ŠPEKULACIJE Z IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Tine Stegovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku diplomskega dela se pojavlja vprašanje kakšnim ciljem sploh služi trg izvedenih finančnih instrumentov. Odgovor na to vprašanje je, da trg izvedenih finančnih instrumentov služi več produktivnim ciljem: prilagajanju tveganja, boljši razporeditvi sredstev na finančnem trgu ter tudi omogočanju večjih zaslužkov. V prvem delu, ki je splošnejši in služi kot predstavitev pojmov, uporabljenih v naslednjih poglavjih, so opisane ekonomske značilnosti izvedenih finančnih instrumentov. Kot najpomembnejša je izpostavljena vezanost na osnovni instrument. V nadaljevanju je opisan razvoj mednarodnega trga z izvedenimi finančnimi instrumenti, od najbolj primitivnih začetkov do modernih trgov s standardiziranimi instrumenti, za katere je značilna poravnava v denarju. V osrednjem delu diplomskega dela sta s pravnega vidika opisana dva najpomembnejša izvedena finančna instrumenta, in sicer terminska pogodba (pogodba o prodaji vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti) in opcija (pogodba, ki daje kupcu pravico, ne pa obveznosti, nakupa vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti). Izvedena je tudi primerjava terminske pogodbe z opcijo, ter obeh s podobnimi finančnimi instrumenti in z osnovnimi instrumenti, predvsem primerjava delniških opcij z delnicami. Opcija se med opisanimi izvedenimi finančnimi instrumenti pokaže kot najfleksibilnejša ter tako zelo primerna za špekulacije na trgu izvedenih finančnih instrumentov. V drugi polovici osrednjega dela so opisane možnosti pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov; za doseganje višjih dobičkov z vključevanjem višjega tveganja, za zavarovanje (hedging) ter za iskanje možnosti za zaslužek z iskanjem razlik med cenami na različnih trgih (arbitraža). Zadnji del diplomskega dela je osredotočen na stanje trga izvedenih finančnih instrumentov v Sloveniji. Predstavljeni so začetki takšnega trgovanja, ki v Sloveniji segajo že v zgodnja devetdeseta leta 20. stoletja, ko to področje še ni bilo tako podrobno urejeno kot danes, vendar je takšno trgovanje zaradi majhnosti trga kmalu zamrlo. Na kratko je opisano današnje stanje trga finančnih instrumentov in prikazana je normativna ureditev tega področja.
Keywords: trg izvedenih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrument, osnovni instrument, terminska pogodba, opcija, tveganje, poravnava obveznosti
Published: 14.12.2009; Views: 1835; Downloads: 266
.pdf Full text (439,52 KB)

7.
SKUPNI REFERENČNI OKVIR EVROPSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Petra Košmrlj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Leta 1989 je Evropski parlament na Komisijo naslovil resolucijo, v kateri ugotavlja potrebo po boljšem, bolj koherentnem pogodbenim pravom za potrebe učinkovitega delovanja notranjega trga ES. Osem direktiv, ki sedaj predstavljajo »acquis communautaire« pogodbenega prava, so precej nekonsistentne. Komisija se je z Evropski parlamentom strinjala in začela pripravljati obširen projekt imenovan Skupni referenčni okvir ter pozivala vse zainteresirane raziskovalne skupine naj oddajo svoje prijave. Prijavilo se je kar nekaj skupin in v letu 2004 so pričele s svojim delom. Nekaj skupin je že pred tem sodelovalo v projektih, ki so imele za cilj ali poiskati razlike v različnih pogodbenopravnih ureditvah ali pa izdelati nova pravila in splošna načela. Naloga, ki jim jo je naložila Komisija, je bila poiskati najboljše rešitve, ki jih ponuja pogodbeno pravo ES kot tiste, ki jih ponujajo pogodbena pravila držav članic. Pri tem naj bi bil poudarek na potrošniškem pravu. V letu 2008 je bil prvič izdan akademski osnutek CFR. Vsebinsko je obseg mnogo širši kot ga je predlagala Komisija v svojih sporočilih. Ne prinaša le pravil pogodbena prava, ampak tudi nepogodbene obveznosti, lastniško pravo ter pravno ureditev trustov. Avtroji so sicer upoštevali predlog Komisije in oblikovali tudi specifično urejena pravila za potrebe potrošnikov. Vendar pa vse ni tako enostavno kot se morda sprva sliši. Ena glavnih pomanjkljivosti je primerna pravna podlaga za sprejem CFR. ES (oz. v prihodnosti EU) v Pogodbi o Evropski skupnosti ( oz. PDEU) za sprejem zakonodaje s področja zasebnega prava. Druga težava je uporaba CFR. Če je pravi namen Komisije poenotiti pogodbeno pravo, se zdi edina prava rešitev sprejem uredbe, ampak tega Komisija nima namena narediti. Vloga, ki jo ima Komisija v mislih, je t. i. opcijski instrument, ki pomeni, da bi stranki lahko CFR izbrali za merodajno pravo, ki bi urejalo njuno razmerje, če bi to hoteli. Druga vloga, ki jo ima v mislih Komisija, je pripomoček — »toolbox« za zakonodajalce. CFR bi tako lahko bil v pomoč tako nacionalnim kot zakonodajalcem Es ter sodiščem pri interpretaciji pravil pogodbenega prava. Prihodnost CFR je popolnoma v rokah Komisije. Prvi korak, ki bi ga morala narediti, pa je prevesti DCFR v vse uradne jezike EU, saj bi tako javnost imela boljšo predstavo, kaj pričakovati od končnega, političnega CFR.
Keywords: Ključne besede: pogodbeno pravo ES, potrošniško pravo, Skupni referenčni okvir, akademski osnutek skupnega referenčnega okvirja, pravna podlaga, opcijski instrument, pripomoček za zakonodajalce
Published: 15.12.2009; Views: 2365; Downloads: 254
.pdf Full text (355,58 KB)

8.
SPOL IN IZBIRA INSTRUMENTA
Maja Majcen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V današnji družbi še vedno velja, da so med glasbenimi instrumenti nekateri primerni le za dekleta, drugi le za fante, na nekatere instrumente pa lahko igrajo tako dekleta kot fantje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv otrokovega spola na izbiro instrumenta, ki se ga učenci učijo v glasbeni šoli, ugotoviti, ali je izbira odvisna ne samo od njegovih želja in interesov, temveč tudi od priporočil učiteljev, vpliva staršev, vrstnikov in okolice. Prav tako je bil namen ugotoviti prisotnost in vpliv spolnih stereotipov pri dekletih in fantih na izbiro glasbenega instrumenta. Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja glasbene sposobnosti otrok, predstavlja razlike med deklicami in dečki in govori o motivaciji za glasbeno izobraževanje. Prav tako predstavlja aktualne raziskave s tega področja, dejansko stanje otrok vpisanih v glasbene šole v Sloveniji, dotakne pa se tudi glasbenega izobraževanja danes. Kot tipično dekliški instrumenti so opredeljeni flavta, violina, viola in harfa. Trobila (pozavna, trobenta, rog, bariton, tuba) in tolkala so instrumenti, za katere lahko rečemo, da so opredeljeni kot tipično deški. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete izvedene med učenci slovenskih glasbenih šol. Vzorec zajema 196 anketiranih učencev iz sedmih slovenskih glasbenih šol. Rezultati so pokazali, da je prisotnost spolnih stereotipov še vedno močna, čeprav pri deklicah nekoliko manj kot pri dečkih. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo učenci manj predsodkov o vrsti primernega instrumenta, ko govorijo drugih učencih, zase pa so še vedno prepričani, da so za deklice najbolj primerni tipično dekliški, za fante pa tipično fantovski instrumenti. Zanimivi so tudi rezultati analize zasedb svetovno znanih orkestrov, kjer skupaj igra le ena tretjina profesionalnih glasbenic in dve tretjini moških glasbenikov. Moški v teh orkestrih velikokrat igrajo tudi na flavto ali violino, pa čeprav sta ta dva instrumenta opredeljena kot tipično ženska.
Keywords: spol, glasbeni instrument, izbira, spolni stereotipi, glasbena šola, glasbeno izobraževanje
Published: 22.04.2010; Views: 2071; Downloads: 196
.pdf Full text (1,64 MB)

9.
MANIPULACIJA Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI KOT KAZNIVO DEJANJE
Eva Krevh, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Manipulacija z vrednostnimi papirji je zagotovo ena hujših zlorab trga z vrednostnimi papirji in je zakonsko prepovedana. Kazenskopravno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev ureja Kazenski zakonik (KZ-1) v 239. členu (zloraba trga finančnih instrumentov). Kot manipulativni pa je moč označiti tudi dejanji po 231. (preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji) in 238. (zloraba notranje informacije) členu KZ-1. Kaznivo dejanje zlorabe trga finančnih instrumentov po novem 239. členu KZ-1 bistveno povzema definicijo tržne manipulacije prvega odstavka 374. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Z določenimi vsebinskimi kot tudi jezikovnimi spremembami kaznivih dejanj po 231. in 238. členu KZ-1 pa se je pojmu manipulacije z vrednostnimi papirji le še približalo. Prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji je urejeno v ZTFI, sankcija za ta prekršek pa je globa. Pri tem se zakonski znaki kaznivih dejanj po 231., 238. in 239. členu KZ-1 popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po: petem odstavku 556. člena ZTFI v povezavi s 4. točko prvega odstavka 556. člena ZTFI; 1. in 2. točki prvega odstavka 566. člena ZTFI; četrtem odstavku 566. člena ZTFI v povezavi s 374. členom ZTFI. Zakonodajalec bi moral to neskladje odpraviti. Kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo manipulacije z vrednostnimi papirji pa ni dovolj učinkovito. Velik problem predstavlja dokazovanje protipravnosti ravnanj manipulatorjev. Z optimalnejšo politiko regulacije tega problematičnega področja kot je sprememba sankcij za ta dejanja, uvedba obrnjenega dokaznega bremena, upoštevanje strokovnih mnenj in predlogov pri opisih kaznivih dejanj manipulacije ipd., bi pripomogli k učinkovitejšemu varstvu. Manipulacija z vrednostnimi papirji je kljub zakonski prepovedi v praksi še vedno pogost pojav. Na to dejstvo kažejo številni primeri, ki opozarjajo na nevarnost, ki jo tržna manipulacija predstavlja ekonomskim interesom vsake države.
Keywords: tržna manipulacija, vrednostni papir, trg vrednostnih papirjev, zloraba trga, finančni instrument, kaznivo dejanje, prekršek, regulacija
Published: 14.04.2010; Views: 2443; Downloads: 315
.pdf Full text (861,08 KB)

10.
LJUDSKA GLASBENA ZAPUŠČINA PREKMURJA
Janja Sobočan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zapuščina ljudske glasbe v Prekmurju je malo raziskana tema oz. imajo zapisi o tej temi zelo stare letnice izdaj. Namen diplomske naloge je predstaviti ljudsko glasbo in poznavanje prekmurskih ljudskih pesmi in instrumentov. Naš cilj je bil raziskati prepoznavanje prekmurskih ljudskih pesmi in vidno ter slušno prepoznavanje instrumentov pri učencih 4. in 5. razredov prekmurskih osnovnih šol. Ugotovili smo, da je prepoznavanje prekmurskih ljudskih pesmi dokaj slabo, prepoznavanje instrumentov dokaj dobro, tako slušno, kot vidno. Najbolj se prepoznavanje med učenci razlikuje glede na šolo, ki jo obiskujejo, manj glede na razred in spol. Rezultati so nam tudi pokazali, da učenci najbolj poznajo pesmi in instrumente, s katerimi so se srečali v šoli. Rezultati te raziskave nas lahko vzpodbudijo, da naše mlade generacije aktivneje seznanjamo z ljudsko glasbo, tudi izven šole, da jo bodo poznali do te mere, da jo bodo sposobni tudi sami prepoznavati.
Keywords: ljudska glasba, ljudska pesem, ljudski instrument, Prekmurje, glasbena podoba, prepoznavanje ljudske glasbe.
Published: 01.07.2010; Views: 4721; Downloads: 428
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica