| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
3.
Zadovoljstvo starostnika v institucionalnem varstvu
Elvira Šišić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo bivanje v institucionalnem varstvu. Opisani so dejavniki, ki plivajo na zadovoljstvo in kakovostno starost. Poseben del je namenjen vlogi članov negovalnega tima in posebnosti komunikacije s starostnikom.V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Domu Danice Vogrinec, enota Tabor v letu 2009 med starostniki. Podatke smo zbirali s pomočju anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 23 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 starostnikov. Želeli smo ugotoviti, stopnjo zadovoljstva starostnikov z oskrbo v institucionalnem varstvu. Bistvene ugotovitve so pokazale, da je večina starostnikov zadovoljnih s komunikacijo, obravnavo in odnosom članov negovalnega tima. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je večina starostnikov zadovoljna s prehrano in postrežbo v institucionalnem varstvu. Ugotovili smo tudi, da so starostniki, ki so nameščeni na stanovanjskem delu bolj zadovoljni s prostorsko ureditvijo in namestitvijo v sobah od starostnikov, ki so nameščeni na negovalnem delu.
Keywords: starostnik, institucionalno varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim
Published: 27.03.2009; Views: 4496; Downloads: 1621
.pdf Full text (617,08 KB)

4.
Način življenja starostnika z obstipacijo
Mihaela Poličnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili način življenja starostnikov z obstipacijo v institucionalnem varstvu. V prvem delu smo predstavili starost in prehrano, ki ima pomembno vlogo pri prebavi. Opisali smo posebnosti prehranjevanja in pitja pri starostniku. Poudarek diplomskega dela je bil namenjen obstipaciji pri starostniku in odvajalnim sredstvom. Opisali smo domsko varstvo in organiziranost zdravstvene nege v Centru starejših Gornji Grad. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi kronično obstipiranega starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je obstipacija pogost problem pri starostnikih in ugotoviti najpogostejše vzroke zaprtja. Ugotoviti smo želeli, ali starostnike motivirajo za aktivnosti gibanja, ki jih ponujajo v zavodu. Raziskavo smo izvedli v februarju 2009 v Centru starejših Gornji Grad. V raziskavo je bilo vključenih 40 stanovalcev. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da je obstipacija pogost problem pri starostnikih. Ugotovili smo, da uživajo naravna odvajalna sredstva za lajšanje težav z odvajanjem. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da stanovalci, ki imajo težave z odvajanjem popijejo premalo tekočine. Ugotovljeno je bilo, da je medicinska sestra tista, ki spodbuja stanovalce k aktivnostim v domu.
Keywords: starostnik, način življenja, obstipacija, odvajalna sredstva, medicinska sestra, institucionalno varstvo
Published: 27.03.2009; Views: 4916; Downloads: 792
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
Mobilnost in kakovost obravnave pacienta po možganski kapi v domu starejših
Marcela Zabret, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zdravstvena vzgoja in svetovanje starostniku o gibanju je pomembna naloga medicinske sestre v domskem varstvu. V diplomskem delu smo predstavili mobilnost pacientov po možganski kapi v domu starejših. Opisana je zdrava starost, aktivno staranje, obdobja preventive staranja, koristnost gibanja in primerna telesna dejavnost v starosti. Opisani so dejavniki tveganja starostnikov za samostojno gibanje, izpostavljena je možganska kap, njene posledice, zapleti in kakovost življenja po njej. Predstavljena je vloga medicinske sestre v obravnavi mobilnosti pacienta v procesu zdravstvene nege in vloga medicinske sestre po možganski kapi v procesu zdravstvene nege.
Keywords: starostnik, možganska kap, mobilnost, kakovost obravnave, institucionalno varstvo
Published: 14.07.2009; Views: 3396; Downloads: 885 
(1 vote)
.pdf Full text (665,13 KB)

6.
Model reševanja problematike domov za starejše na ljubljanskem področju
Barbara Primožič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija, Evropa in svet se soočajo s staranjem prebivalstva, s staranjem pa se pojavlja vedno večja potreba po institucionalnem varstvu starejših oseb v domovih za starejše. Zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe, ki jo nudijo domovi, je potrebno za dostojno in kvalitetno življenje starejših oseb. Institucionalno varstvo je tudi del nacionalne in evropskih strategij socialnega varstva in predvideva nastanitvena mesta v domovih za 5% delež prebivalstva, starejšega od 65 let. Na širšem ljubljanskem področju je kapacitet v domovih za starejše že sedaj premalo, zato država občasno raspisuje koncesije za izvajanje institucionalnega varstva. V pričujočem delu opisujemo projekt izgradnje doma za starejše, ki ustreza razpisani koncesiji. V domu bodo 103 sobe, nudil bo popolno socialno in zdravstveno oskrbo stopetdesetim osebam. V diplomskem delu predstavljamo postopek prijave na razpis za koncesijo, opredeljujemo organizacijsko obliko dela, kadrovski vidik, terminski plan izgradnje ter finančni vidik projekta. Dolgoročna finančna projekcija kaže, da je, v primeru pridobljene koncesije in uspešne realizacije projekta izgradnje, poslovanje doma pozitivno že relativno hitro, kasneje pa dobiček raste. Ugotavljamo tudi, da bo za dolgoročno reševanje problematike institucionalnega varstva v prihodnosti potrebna večja vključenost zasebnih investitorjev.
Keywords: institucionalno varstvo, dom za starejše, socialna oskrba, zdravstvena oskrba, koncesija, projekt izgradnje
Published: 20.07.2009; Views: 2135; Downloads: 330
.pdf Full text (415,86 KB)

7.
POSLOVNI NAČRT ZA USTANOVITEV DOMA STAREJŠIH OBČANOV
Ana Malešič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in tempo življenja nas prisili v to, da se moramo odreči staršem in jih namestiti v dom starejših občanov, vendar to ni vedno lahko. Ko starši izvedo, da morajo v dom starejših občanov, se navadno upirajo na vse možne načine, saj morajo v okolje, ki ga niso navajeni. Zato smo se odločili, da to spremenimo in izgradimo dom starejših občanov na vasi v kmečkem vzdušju z možnostjo zmanjšanja mesečne cene bivanja glede na udeležbo pri poslovanju doma. Osredotočili smo se na ljudi starejše od 65 let, na ljudi, ki potrebujejo delno ali popolno nego, in na finančno šibke osebe, katerim bi radi pomagali. V pričujoči diplomski nalogi smo na kratko opredelili osnovno dejavnost doma starejših občanov, katera je izvajanje institucionalnega varstva za starejše, ter definirali obseg trga in odjemalce. Odjemalci so osebe starejše od 65 let, katere razdelimo v tri skupine glede na zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih funkcij, in finančno šibke osebe. Pozanimali smo se, kako sta zadnji dve leti poslovala nam konkurenčna domova starejših občanov v Metliki in Črnomlju. Osredotočili smo se na ekonomiko poslovanja predvidenega doma starejših občanov, v katero smo vključili fiksne, variabilne in polvariabilne stroške ter naredili bilanco stanja predvidenega doma. Določili smo najprimernejšo lokacijo podjetja na vasi ter predviden videz poslovnih prostorov. S terminskim načrtom smo določili čas, potreben za ustanovitev doma, urejanje bivalnih prostorov in tako določili mesec odprtja doma starejših občanov. Sestavili smo tudi finančni načrt, v katerem smo zajeli: - vire financiranja investicije, - predvideno prodajo in prihodke iz poslovanja, - stroške zaposlenih ter druge stroške, - finančne in poslovne obveznosti. S tem smo potrdili upravičenost našega projekta. S finančnim načrtom pa smo prišli do zaključka, da se ustanovitev doma starejših občanov zagotovo izplača.
Keywords: oskrba, institucionalno varstvo, starejši, donosnost, poslovni načrt
Published: 20.07.2009; Views: 6459; Downloads: 1285
.pdf Full text (809,23 KB)

8.
NEKATERI VIDIKI KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV, KI ŽIVIJO DOMA ALI V LAMBRECHTOVEM DOMU V SLOVENSKIH KONJICAH
Nataša Brezovšček, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Nekateri vidiki kakovosti življenja starostnikov, ki živijo doma ali v Lambrechtovem domu se v prvem delu posvečam teoretičnim izhodiščem življenja starostnikov, ki živijo v lastnem gospodinjstvu ali v Lambrechtovem domu. Pri postavljanju teoretičnih izhodišč sem z deskriptivno in komparativno metodo izhajala iz številnih spoznanj slovenskih in tujih avtorjev ter poskušala zajeti ravni starosti in staranja, pripravo in obdobje po upokojitvi, ko je s kakovostno izrabo prostega časa mogoče aktivno in polno življenje. Proučila sem tudi pomen starosti, vlogo družine in organiziranih služb, ki nudijo pomoč starejšim, izobraževanje starostnikov ter opravljanje poslednjih nalog pred odhodom iz prostora in časa. V empiričnem delu naloge pa sem z deskriptivno in kavzalno metodo na izbranem vzorcu raziskala teoretična izhodišča in na osnovi zbranih podatkov z anonimnim anketnim vprašalnikom opredelila raziskovalne hipoteze ter jih z deduktivnim pristopom empirično verificirala. Iz preučene literature in zbranih podatkov sem predstavila medsebojno povezanost in prepletenost dejavnikov staranja, ki odločilno vplivajo na številne telesne in duševne spremembe, s katerimi se starostniki soočajo. Prebivalstvo se stara in v naslednjih desetletjih bo tretjina evropskega prebivalstva starejša od 60 let. Toda jesen življenja in obdobje po upokojitvi je lahko prijeten čas, če je človek le dovolj odprt, aktiven in dejaven, da ostane zdrav in čim dlje neodvisen od drugih.
Keywords: starost, staranje, starostniki, tretje življenjsko obdobje, upokojitev, institucionalno varstvo, prostovoljstvo.
Published: 29.08.2009; Views: 3503; Downloads: 603
.pdf Full text (556,65 KB)

9.
Vloga medicinske sestre pri prehranjevanju in pitju starostnika v domu upokojencev
Špela Šobar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Hrana in prehrana postajata v sodobnem svetu vedno bolj pomembna veja znanosti, ker prodirata v najbolj zapletene mehanizme našega življenja, počutja, zdravja in bolezni ter nenazadnje v kratkost in dolgost našega življenja. Danes lahko že z zagotovostjo trdimo, da ima prehrana pomemben vpliv pri ohranjanju in krepitvi človekovega zdravja. Dobra in ustrezna prehrana pripomore tudi k hitrejšemu ozdravljenju ali vsaj lajšanju hujših in neozdravljivih bolezni. Po mnenju številnih avtorjev lahko s pravilno prehrano v zgodnjem, srednjem in poznem življenjskem obdobju omilimo ali preprečimo nekatere kronične bolezni v starosti in vplivamo na optimalno prehranjenost, vse to pa pripomore k boljši psihofizični kondiciji starostnika (Pokorn, 1996). V raziskavo je bilo vključenih 30 stanovalcev iz stanovanjskega in negovalnega dela. Z raziskavo smo želeli prikazati, ali so stanovalci v večini samostojni pri prehranjevanju in imajo možnost izbire hrane po lastni želji. Z anketo smo želeli ugotoviti prehranske navade starostnika v domskem varstvu in dejavnike tveganja, ki vplivajo na prehrano v starosti. Želeli smo predstaviti diete, ki so pripravljene za stanovalce, in ugotoviti, ali sprejemajo pripravljeno hrano v domu. Vprašanja, na katera so stanovalci odgovarjali, ne moremo potrditi v celoti. Ugotovljeno je bilo, da je 20 (67 %) stanovalcev samostojnih pri hranjenju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Z raziskavo smo ugotovili, da v domu le redko upoštevajo želje stanovalcev pri sestavi jedilnikov, saj je kar 16 (54 %) anketiranih odgovorilo, da le redko upoštevajo njihove želje glede prehranjevanja in pitja. Z vprašanji smo ugotovili, da medicinske sestre ugotavljajo vzrok za odklanjanje hrane. Stanovalci doma starejših občanov Novo mesto so večinoma samostojni pri prehranjevanju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Medicinska sestra svoje znanje in opazovanje uporablja pri delu s starostniki. Menim, da bi morali zaposleni bolj upoštevati želje stanovalcev pri pripravi vsakodnevnih jedilnikov posameznika.
Keywords: Institucionalno varstvo, prehrana starostnika, medicinska sestra, prehrana, zdravstvena nega.
Published: 24.12.2009; Views: 4415; Downloads: 682
.pdf Full text (462,59 KB)

10.
ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV S KOMUNIKACIJO NEGOVALNEGA TIMA
Maja Meško, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pomen komunikacije je v osebnem, prav tako tudi v poklicnem življenju, vedno bolj v ospredju. Poklic medicinske sestre zaradi usmerjenosti k delu z ljudmi zahteva znanje in obvladovanje komunikacije. Skozi proces komunikacije medicinska sestra razvija svojo osebnost, odkriva pričakovanja starostnikov do nje in njena pričakovanja v odnosu do starejših. V diplomskem delu je predstavljen pomen zadovoljstva stanovalcev s komunikacijo negovalnega tima. Z raziskavo smo želeli opredeliti vrste komunikacije v zdravstveni negi. Ugotavljali smo zadovoljstvo stanovalcev s komunikacijo članov negovalnega tima v domu starejših. Zanimalo nas je, kako pogosto prihaja do konfliktnih situacij zaradi neustrezne komunikacije med člani negovalnega tima in stanovalci. Ugotovili smo, da stanovalci niso popolnoma zadovoljni s komunikacijo članov negovalnega tima. Najpogostejši vzroki nezadovoljstva s strani stanovalcev so, ker člani negovalnega tima ne upoštevajo nekaterih želja stanovalcev. Del krivde za nastanek konfliktov bi lahko pripisali predvsem neustrezni profesionalni komunikaciji. Velikokrat člani negovalnega tima niso pripravljeni prisluhniti stanovalcem in z ustrezno komunikacijo preprečiti ali omiliti konflikte. Odprtost in profesionalna komunikativnost članov negovalnega tima, kot ju želijo stanovalci, bi prinesla večje zadovoljstvo tako stanovalcem kot tudi članom negovalnega tima. Odnose med člani negovalnega tima in stanovalci bi izboljšali, če bi pogosteje uresničili želje stanovalcev, ki si želijo predvsem prijazne, zgovorne, potrpežljive, razumevajoče člane negovalnega tima.
Keywords: starost, starostnik, komunikacija, negovalni tim, institucionalno varstvo
Published: 11.06.2010; Views: 2454; Downloads: 380
.pdf Full text (686,38 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica