1. Financiranje javnih zavodov na primeru posebnega socialnovarstvenega zavodaLuka Mrdović, 2024, master's thesis Abstract: Javni zavodi v Republiki Sloveniji so osebe javnega prava, ki so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovijo jih republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Poleg opravljanja dejavnosti javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno oziroma tržno dejavnost, v kolikor je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Status javnih zavodov ureja Zakon o zavodih kot krovni zakon, ki ga nato na vsakem področju delovanja javnih zavodov nadomestijo področni zakoni. Tako Zakon o socialnem varstvu naprej ureja področje socialnega varstva, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvene storitve opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Ena izmed oblik javnih socialnovarstvenih zavodov, so posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, ki opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe.
Posebni zavodi lahko poleg opravljanja dejavnosti javne službe, opravljajo tudi tržno dejavnost, vendar morajo prihodke in odhodke glede na dejavnost izkazati ločeno. Torej posebej za dejavnost javne službe in posebej za tržno dejavnost ter na koncu tudi skupaj. Ključni prihodki posebnih zavodov so poslovni prihodki, ki obsegajo prihodke od oskrbnin in prihodke od zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Financiranje posebnih socialnovarstvenih zavodov je sistemsko urejeno in poteka kot plačilo za opravljene storitve. Storitve oskrbe plačujejo uporabniki sami ali s pomočjo svojcev oziroma drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v teh zavodih pa uporabnikom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja ZZZS.
Empiričen del magistrske naloge temelji na primeru SVZ Hrastovec. Ugotovitve magistrske naloge izpostavljajo pomembnost sistema javnega financiranja posebnih zavodov, saj omogoča finančno stabilnost in kakovost njihovega delovanja. Z zadostnim javnim financiranjem se zagotavlja uporabnikom posebnih zavodov ustrezna nega in oskrba, ki je pomemben element socialne države. Analiza virov financiranja je pokazala visoko finančno odvisnost zavoda od javnih virov. Ugotovili smo tudi, da so prihodki, ki jih zavod pridobiva iz tržne dejavnosti v primerjavi s prihodki za opravljanje javne službe nepomembni, saj niso bistveno vplivali na poslovanje zavoda. Ob tem je treba poudariti, da je tržna dejavnost v SVZ Hrastovec opredeljena precej ozko in se je izvaja relativno malo. Prihodki tržne dejavnosti ne zagotavljajo zadostnih sredstev za pokrivanje stroškov zavoda pri ohranjanju visoke kakovosti storitev.
Magistrska naloga na primeru nudi vpogled v strukturo financiranja posebnih socialnovarstvenih zavodov in poudarja predvsem pomen ustrezne alokacije javnih financ za podporo najšibkejšim in pomoči potrebnim skupinam prebivalstva.
Keywords: javni zavod, socialnovarstveni zavod, posebni zavod, zakon o zavodih, zakon o socialnem varstvu, institucionalno varstvo, viri financiranja.
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 16
 Full text (2,28 MB) |
2. Vpliv preobremenjenosti na zaposlene v institucionalnem varstvuDarja Sitar Stopajnik, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno.
Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo.
Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev.
Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu.
Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Keywords: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 489; Downloads: 67
Full text (1,28 MB) |
3. Zadovoljstvo uporabnikov z motnjami v duševnem razvoju z institucionalnim varstvom v Javnem zavodu XYSimona Pirnat, 2022, master's thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Osebe z motnjami v duševnem razvoju so pogosto nameščene v institucijah, ki skrbijo za njihove bivanjske in druge življenjske potrebe. Zadovoljstvo oseb z MDR s storitvami institucionalnega varstva je zelo pomembno, ampak malo raziskano področje, zato nas je v naši raziskavi zanimalo, kakšno je zadovoljstvo z bivanjem v eni izmed institucij v Sloveniji in kakšna je kakovost življenja oseb z MDR.
Metode: Izvedli smo kombinirano raziskavo. V retrospektivnem kvantitativnem delu smo analizirali 117 že izvedenih anket o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY v letu 2019 in 2020. Raziskavo smo poglobili s kvalitativno metodo raziskovanja, kjer smo v raziskavo vključili 14 oseb z MDR in izvedli intervjuje o zadovoljstvu z institucionalnim varstvom bivanja.
Rezultati: Osebe z MDR so zadovoljne z vključitvijo in bivanjem v institucionalnem varstvu Javnega zavoda XY. Ugotovljen je bil velik vpliv epidemije COVIDA-19 na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY, saj je raziskava potekala v času epidemije. Nezadovoljstvo se je kazalo predvsem na področjih, kot sta socializacija in vključitev v aktivnosti znotraj in zunaj Javnega zavoda XY.
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so osebe z MDR zadovoljne z institucionalnim življenjem v Javnem zavodu XY. Ugotavljamo, da je epidemije COVIDA-19 vplivala na zadovoljstvo oseb z MDR z institucionalnim varstvom Javnega zavoda XY. Ugotavljamo, da v slovenskem prostoru nimamo enotnega ocenjevalnega inštrumenta o zadovoljstvu oseb z MDR z institucionalnim varstvom in bi bilo treba na tem področju še raziskovati.
Keywords: oseba z motnjami v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, kakovost življenja, zadovoljstvo z institucionalnim varstvom
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 469; Downloads: 46
Full text (2,20 MB) |
4. Posledice institucionalne obravnave brezdomcev v Ljubljani : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVida Bačar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje brezdomce v Ljubljani in njihovo izkušnjo z obravnavo v različnih institucijah.
V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni pojmi in že obstoječa literatura na področjih opredelitve brezdomstva, ponujenih virov pomoči, predstavitev možnih institucij, kjer so bili obravnavani ali so jim namenjene kot vir pomoči. Predstavljena sta tudi institucionalna odvisnost in učinek vrtljivih vrat.
V empiričnem delu s pomočjo ankete raziskuje doživljanje ljubljanskih brezdomcev zgoraj omenjenega. Osredotoča se na njihovo izkušnjo z iskanjem pomoči, institucionalno obravnavo, razumevanje učinka vrtljivih vrat in vpliv prestajanja zaporne kazni na njihovo življenje.
Z raziskovanjem te teme želi diplomsko delo osvetliti problematiko brezdomstva v Ljubljani. Opozoriti želi na pomanjkanje koordinacijske mreže med institucijami, neuspeh zaporskega osebja pri pripravi te populacije na odpust iz zapora in njihovo nezmožnost uresničevanja postpenalnega načrta.
Rezultati kažejo, da brezdomci na različne načine doživljajo obravnavo v različnih institucijah. Vsem je skupen neprivilegiran položaj, ki jih sili v odvisnost od obravnave. Dejstvo je, da so pri vsem še vedno najpomembnejše njihove odločitve in vztrajnost za dobro, če želijo ugodno razrešitev kaotičnega življenja na ulici.
Keywords: brezdomci, zavetišča za brezdomce, institucionalno varstvo, socialno skrbstvo, institucionalna obravnava, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.09.2022; Views: 620; Downloads: 50
Full text (873,11 KB) |
5. Oskrba oseb z demenco-posnetek stanja v institucionalnem varstvu na GorenjskemClaudia Ribnikar Lavtižar, 2020, master's thesis Abstract: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem.
Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema.
Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij.
Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Keywords: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Published in DKUM: 02.06.2020; Views: 1518; Downloads: 223
Full text (1,74 MB) |
6. Poznavanje demence ter oblik pomoči obolelim in njihovim svojcemTadeja Bauman, 2019, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V razvitem svetu se zaradi izboljševanja življenjskih pogojev in napredka medicine podaljšuje življenjska doba, ki skupaj s stalno nizko rodnostjo vpliva na staranje prebivalstva. Ljudje smo v starosti krhki in dovzetnejši za različne bolezni. Ena od starostnih bolezni je demenca. Osrednji predmet raziskovanja v diplomskem delu je poznavanje demence ter oblik pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem.
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Osnovni raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji, raziskovalni vzorec je zajemal 95 anketirancev, raziskava pa je bila opravljena v juniju 2019. Pridobljene rezultate smo obdelali v programu MS Excel in jih prikazali z grafi.
Rezultati: Iz rezultatov opravljene raziskave izhaja, da anketiranci sicer poznajo demenco, vendar le do določene mere, zlasti v okviru osnovnih dejstev o bolezni. Najbolje jo poznajo ženske srednjih let, ne glede na izobrazbo. Anketiranci poznajo tudi najosnovnejše oblike pomoči, ki so dementnim osebam in njihovim svojcem na voljo v okviru zdravstvenega varstva, slabše pa poznajo oblike pomoči v okviru socialnega varstva in nevladnih organizacij.
Diskusija in zaključek: Kljub zadovoljivemu poznavanju demence in oblik pomoči, ki so na voljo dementnim osebam in njihovim svojcem, to še ne zagotavlja pravočasnega in ustreznega ukrepanja v konkretni situaciji. Glede na to, da imamo kar tretjino možnosti, da se v času življenja srečamo z demenco, ter da sta zgodnja diagnoza in dobra osveščenost o oblikah pomoči pri tej bolezni bistvenega pomena za čim kakovostnejše življenje obolelih in njihovih svojcev, bi bilo smiselno okrepiti preventivne programe s tega področja.
Keywords: starost, bolezen, zgodnja diagnoza, družina, pomoč na domu, institucionalno varstvo.
Published in DKUM: 29.01.2020; Views: 1252; Downloads: 214
Full text (516,29 KB) |
7. Varstvo uporabnikov javnih dobrinSabina Zore, 2018, master's thesis Abstract: Na ravni EU ne obstaja enotni pravni predpis, ki bi urejal splošni pravni okvir izvajanja dejavnosti javnih služb. Namesto krovne direktive je Evropska komisija predhodno pripravila Green paper on services of general interest, v katerem razpravlja o prednostih in problemih splošnega pravnega okvirja. Razmejitev med regulatorno pristojnostjo EU in držav članic je odvisna od narave dejavnosti, torej ali gre za gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. EU ima pristojnost za normativno urejanje storitev z gospodarsko naravo. Glede na regulatorno pristojnost EU lahko storitve javnih služb v tri skupine: storitve gospodarskih javnih služb, ki jih izvajajo, na infrastrukturo vezane industrije, za katere je bilo sprejetih veliko predpisov s strani EU, druge storitve gospodarskih javnih služb, kot so ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrba s pitno vodo, RTV- oddajanje so predmet notranje nacionalne ureditve. Za storitve negospodarskih javnih služb in storitve javnih služb, ki nimajo vpliva na trgovanje med državami članicami se ne uporabljajo posebna pravila EU, pravila o enotnem trgu in konkurenčna pravila. V sektorskih predpisih je določeno varstvo uporabnikov javni dobrin, kot pomembna obveznost javne službe v EU.
V slovenski ureditvi predstavlja temelj varstva uporabnikov javnih dobrin Zakon o varstvu potrošnikov /ZVPot/, ki zraven splošnih določil, ki veljajo za vse dejavnosti vsebuje tudi posebna določila, ki nudijo potrošnikom posebno varstvo npr. opominjanje potrošnikov, ki so v zamudi s plačili. Varstvo potrošnikov se v Republiki Sloveniji zagotavlja v okviru Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence, potrošniških organizacij ter Tržnega inšpektorata, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o varstvu potrošnikov. Potrošniške organizacije izvajajo dejavnosti, kot so ozaveščanje, informiranje, izobraževanje, svetovanje potrošnikom.
Država lahko zagotovi spoštovanje pravic uporabnikov javnih dobrin z različnimi instrumenti. V slovenski ureditvi sta uveljavljena institucionalno varstvo uporabnikov javnih dobrin in kontrahirna dolžnost izvajalca dejavnosti javne službe, ki prav tako spadata med posebne oblike varstva. 14. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa, da morajo država in lokalne skupnosti ustanoviti posebna telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljena iz njihovih predstavnikov. V skladu z Zakonom o zavodih /ZZ/ sestavljajo svet zavoda ob predstavnikih uporabnika tudi predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavcev, kar predstavlja tripartitno oz. po Zakonu o lekarniški dejavnosti štiripartitno sestavo sveta zavoda. Kontrahirna dolžnost pomeni, da so v primerih obveznih javnih služb, uporabniki javnih dobrin in izvajalci dejavnosti javne službe dolžni skleniti pogodbeno razmerje o zagotavljanju javne dobrine. Za področje varstva uporabnikov javnih dobrin je pomembna tudi odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri izvajanju javne službe, bodisi zaradi protipravnega ravnanja zaposlenih ali zaradi uporabe proizvoda, ki je predmet javne službe.
Keywords: varstvo potrošnikov, potrošniško pravo, javne službe, javne službe v EU, regulativna pristojnost, kontrahirna dolžnost, obvezna sklenitev pogodbe, institucionalno varstvo, tripartitna/ štiripartitna sestava sveta zavoda, odškodninska odgovornost izvajalca javne službe
Published in DKUM: 25.05.2018; Views: 1962; Downloads: 281
Full text (1,04 MB) |
8. Zadovoljstvo z življenjem in osamljenost starejših ljudi - karakteristike in primerjalna analiza med starejšimi, ki živijo doma in starejšimi, ki bivajo v domskem varstvuDanijela Štuhec, Štefan Beznec, 2018, master's thesis Abstract: Veliko starostnikov v današnji družbi izkusi mnogo izgub, ostane brez socialnega kroga, se sooča z mnogimi zdravstvenimi težavami in temu pogosto sledijo negativna občutja. Za mnoge starostnike je institucionalno varstvo ali preselitev v dom tista točka, ki hudo strese njihov emocionalni svet. Nekateri med njimi spremembo doživijo precej pozitivno, saj jim prinaša oskrbo, nov socialni krog, morebitne hobije, lepo bivalno okolje, zdravniško in drugo pomoč. Za določeno skupino starostnikov pa je iztrganje iz domačega, znanega okolja šok, ki ga le stežka obvladujejo.
Osnovni namen magistrskega dela je preučitev dejavnikov, ki vplivajo na osamljenost, zadovoljstvo z življenjem in prevladujoče razpoloženje starostnikov.
Kvantitativno raziskavo smo opravili na vzorcu 100 udeležencev; od teh jih je 65 (65 %) ženskega spola in 35 (35 %) moškega spola. Udeleženci so stari med 65 in 97 let, s povprečno starostjo 79,01 let (SD = 8,04). V kvaliativnem delu je sodelovalo 20 intervjuvancev. Uporabljeni instrumenti: SWLS, PANAS, UCLA, The Bradburn Affect Balance Scale, polstrukturiran intervju.
Rezultati kažejo, da med skupinama starostnikov glede na način bivanja (doma ali v instituciji) prihaja do pomembnih razlik v zadovoljstvu z življenjem in pozitivnem afektu. Starostniki, ki živijo doma, občutijo statistično pomembno višje zadovoljstvo z življenjem v primerjavi s starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Rezultati kažejo, da imajo starostniki, ki živijo doma, statistično pomembno bolj izražen pozitivni afekt kot starostniki, ki živijo v domu za ostarele ali drugi obliki institucionalnega varstva. Pri občutku osamljenosti ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Prav tako pa razlik ni na našem vzorcu pri spremenljivkah, kot sta negativni afekt in skor Bradburnove lestvice razpoloženja. Zadovoljstvo z življenjem (Lestvica SWLS) je na našem vzorcu statistično pomembno višje pri moških, prav tako pozitivni afekt lestvice PANAS. Občutek osamljenosti je statistično pomembno negativno povezan z zadovoljstvom življenjem in pozitivnim afektom ter pomembno pozitivno z negativnim afektom. Iz teh rezultatov lahko vidimo, da je socialna vključenost, ki je na drugem polu osamljenosti pozitivno povezana tako s pozitivnim afektom kot tudi z zadovoljstvom z življenjem.
Soočanje s problematiko in celostna obravnava socialnega varstva ter staranja zahteva precej napore in energije vseh vpletenih – od zaposlenih, ki vsakodnevno skrbijo za starostnike, družin in prijateljev, lokalnih skupnosti do makro nivoja – države. In nenazadnje upoštevaje okvirja Evropske unije, ki predpisuje in nalaga določene ukrepe na področju trajne oskrbe.
Keywords: starost, starostniki, institucionalno varstvo, osamjenost, zadovoljstvo z življenjem
Published in DKUM: 07.03.2018; Views: 2140; Downloads: 438
Full text (1,21 MB) |
9. |
10. VPLIV VPELJAVE SISTEMA KAKOVOSTI E-QALIN NA ZADOVOLJSTVO STANOVALCEV V INSTITUCIONALNEM VARSTVUMartina Klobčar, 2017, master's thesis Abstract: Naraščanje števila starejših prebivalcev, demografske spremembe in večplastne težave, ki spremljajo staranje, prispevajo k razlogom za nastanitev v institucije, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo. Z magistrskim delom želimo ugotoviti zadovoljstvo stanovalcev v enem izmed domov za starejše po uvedbi sistema upravljanja kakovosti E-Qalin. Ob enem želimo ugotoviti, s katerimi področji delovanja so stanovalci bolj zadovoljni in katera področja oz. storitve smatrajo za pomembnejša.
Keywords: staranje, kakovostna starost, institucionalno varstvo, zdravstvena nega in oskrba, sistem kakovosti E-Qalin
Published in DKUM: 23.02.2017; Views: 1809; Downloads: 230
Full text (1,48 MB) |
