1. Ukrepanje institucij ob odkritju nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRobert Simonič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela je opisano, kaj je nasilje, navedeni so njegovi vzroki in posledice ter najpogostejše vrste in obdobja nasilja v družini današnje družbe. V prvem delu osrednjega dela ugotavljamo ukrepanje pristojnih institucij: osnovne šole, centra za socialno delo, policije in tožilstva. Sledi del o sodelovanju med institucijami z zakonskimi podlagami (z veljavno sprejeto zakonodajo in zakonskimi akti ter s protokoli Republike Slovenije) posamičnih institucij za ukrepanje v primerih (sumov) kaznivih ravnanj ali kaznivih dejanj. Za teoretični del smo uporabili strokovno literaturo in opravljene raziskave. Zanimali so nas tudi praktični del ter konkretno delo in ukrepanje strokovnih delavcev v posamičnih institucijah, hkrati pa tudi postopek prijave zaznave nasilja v družini, zato smo z odgovornimi strokovnimi delavci po institucijah opravili osebne razgovore. V drugem delu osrednjega dela opisujemo zaznavo in odkrivanje suma nasilja v družini, delo laičnega izvajalca, zaposlenega na centru za socialno delo, in konkretni primer storjenega nasilja nad mladoletno osebo. Gre za postopek zaznave suma nasilja v družini, védenje, kaj je empatija in razumevanje empatije ter kako pomembna je pri opravljanju dela, lojalnost, medsebojno zaupanje družine in laičnega izvajalca pri opravljanju dela, delovni proces, pri katerem znamo poslušati in slišati, saj samo poslušanje v stiski osebe ne privede do želene pomoči, ki jo žrtev nasilja potrebuje. Poudarjamo, da je osebo treba slišati in jo s pogovorom pripeljati do strokovnih služb in strokovnih oseb dotičnih odgovornih institucij. V zaključnem delu ugotavljamo, da imajo institucije dovolj zakonske podlage in da medinstitucionalno dobro sodelujejo, kar se izkaže v našem primeru dobro zaključenega primera storjenega nasilja nad mladoletno osebo.
Keywords: nasilje v družini, institucije, ukrepanje, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.02.2025; Views: 0; Downloads: 56
 Full text (1,32 MB) |
2. Erozija demokracije v izbranih državah Zahodnega Balkana: Hrvaška, Severna Makedonija, Slovenija, Srbija : magistrsko deloBarbara Kokot, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je raziskan proces erozije demokracije od 90. let prejšnjega stoletja do leta 2022 v štirih izbranih državah Zahodnega Balkana – na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. Erozija demokracije je razčlenjena in opisana skozi tri koncepte – elite in elitne akterje, korupcijo in korupcijske škandale ter delovanje in zaupanje državljanov v formalne in neformalne institucije. Natančno so teoretično opredeljeni in opisani pojmi erozije demokracije, elite, korupcije in institucij, podani pa so podatki iz svetovnih in regionalnih raziskav. Od metod raziskovanja so uporabljene metoda deskriptivne analize literature, metoda analize kvantitativnih podatkov, komparativna metoda in analitični pristop. Analiza je razčlenjena na aspekte elit, korupcije in institucije, ki kažejo na (ne)delovanje demokracije in demokratičnih praks. Ugotovljeno je, da so elitni akterji od osamosvojitve držav do leta 2022 obdržali vzorce in prakse, ki pospešujejo erozijo demokracije, stopnje korupcije so ostale visoke in vseprisotne tako med elito (številni primeri korupcijskih afer) kot tudi med državljani. Zaupanje v formalne institucije je čez čas različno, vendar je v večini primerov izraženo nizko zaupanje v politične institucije. Neformalne institucije imajo močan vpliv in so razširjene na skoraj vsa področja družbe.
Keywords: demokracija, Zahodni Balkan, elita, korupcija, institucije
Published in DKUM: 06.02.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (4,06 MB) |
3. Problematika pranja denarja v podjetjih v Sloveniji : magistrsko deloKatja Kostanjevec, 2024, master's thesis Abstract: Pranje denarja predstavlja kompleksno dejavnost, ki vključuje pretvorbo nezakonito pridobljenih sredstev v navidezno zakonite. V magistrski nalogi so sprva predstavljene različne definicije pranja denarja, faze tega procesa ter najpogostejše metode pranja gotovinskih in negotovinskih sredstev, s posebnim poudarkom na metodah, ki jih uporabljajo podjetja. V Sloveniji je preprečevanje pranja denarja urejeno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja, ki nalaga obveznosti pravnim in fizičnim osebam za izvajanje ustreznih ukrepov in nadzora. Naloga tudi analizira vpliv pranja denarja na stabilnost slovenskega finančnega sistema ter vlogo bank in drugih finančnih institucij pri preprečevanju in poročanju o nepravilnostih. Predstavljeni so ključni zavezanci, ki na operativni ravni zmanjšujejo težave s pranjem denarja. Nadalje naloga vključuje pregled statističnih podatkov, ki prikazujejo trenutno stanje problema pranja denarja v Sloveniji. Za empirični del naloge je opravljen intervju in primerjava odgovorov s pooblaščencem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in z vodjo oddelka za mednarodna podjetja.
Iz pregleda literature, statističnih podatkov in opravljenega intervjuja ugotavljamo, da obstoječi pravni okvir v Sloveniji še vedno vsebuje nekaj pomanjkljivosti, ki omogočajo pranje denarja, kot na primer pomanjkanje poenotenih smernic za izvajanje preprečevanja, prekomerno poročanje in jasna izvedba nadzornih mehanizmov (na primer KYC).
V zaključnem poglavju so podana praktična priporočila in ukrepi za finančne institucije ter organe pregona. Učinkovito preprečevanje pranja denarja zahteva vzpostavitev močnih notranjih kontrol, sistematično pregledovanje poslovnih partnerjev in transakcij tako fizičnih kot pravnih oseb ter uporabo naprednih orodij za zgodnje odkrivanje sumljivih aktivnosti. Ključnega pomena je sodelovanje nadzornih organov s skupnim ciljem celovitega finančnega sistema ter zmanjševanje tveganj za pranje denarja.
Keywords: pranje denarja, finančne institucije, finančna kriminaliteta, magistrska dela
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 77
Full text (1,41 MB) |
4. Študijsko gradivo pri predmetu Pravni sistem in institucije EU : zbirka vajJanja Hojnik, Živa Šuta, Petra Weingerl, 2024, higher education textbook Abstract: Zbirka vaj je namenjena študentom prve stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Pravni sistem in institucije EU na Pravni fakulteti v Mariboru, ki se prvič srečajo s študijem prava EU. Snov se v zbirki prične obravnavati s pregledom zgodovinskega razvoja EU in njenega prava ter nadaljuje s poudarkom na delu institucij EU, pri čemer poglavja sledijo teku akta EU, od vprašanja pristojnosti (institucij) EU za sprejem akta in institucionalne zgradbe EU do zakonodajnih oz. nezakonodajnih postopkov ter pravnega učinkovanja tega akta. Sledijo še naloge v zvezi z uveljavljanjem prava EU pred Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Poglavje na koncu gradiva je namenjeno izbranim vprašanjem prava EU, in sicer vladavini prava EU in zunanjemu delovanju EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov.
Keywords: pravo EU, institucije EU, temeljna načela, sodni sistem, temeljne pravice, vladavina prava, zunanje delovanje EU
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 535; Downloads: 144
Full text (6,66 MB)
This document has many files! More... |
5. Analiza načinov zagotavljanja delovanja neodvisnih nadzorstvenih institucij : magistrsko deloTina Sunarić, 2023, master's thesis Abstract: Že od nekdaj so številna področja med državami urejena z mednarodnimi pogodbami. Nekaj časa je že preteklo, odkar je Slovenija postala članica Evropske unije ter s tem predala del svoje suverenosti in s tem privolila, da bo upoštevala evropsko zakonodajo. Prav po pravu Evropske unije je zahtevano ustanavljanje neodvisnih državnih institucij na različnih, kritičnih področjih. Tako kot druge države tako tudi Slovenija izvaja svoje obveznosti in ima v državi kar nekaj neodvisnih institucij, ki morajo delovati ločeno od politike in ostalih državnih organov. Ena od zahtevanih neodvisnih institucij je tudi organ za preiskovanje nesreč in incidentov na določenem področju. Glede na to, da je v Sloveniji to edina neodvisna državna institucija, ki dejansko ni ustanovljena kot neodvisna in ločena od ostalih državnih organov, je bilo skozi magistrsko delo analizirano, kakšne so dejansko mednarodne in evropske zahteve za ustanovitev, organizacijo in delovanje takšne institucije. Pregledano je bilo tudi, kako imajo točno to področje urejeno določene države, ki so članice Evropske unije, in tudi tiste, ki še niso članice in jih zavezujejo samo mednarodne pogodbe. Pregledana je bila tudi nacionalna slovenska zakonodaja na tem področju ter opravljen pregled organizacije in delovanja naše institucije, ki pokriva preiskovanje nesreč in incidentov na področju prometa. V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšne oblike ustanavljanja tovrstne državne institucije so najprimernejše z vidika delovanja, ter kakšno delovanje kot najprimernejše vidijo evropske institucije in tuji neodvisni preiskovalni organi.
Keywords: neodvisne nadzorstvene institucije, zagotavljanje neodvisnosti, neodvisno delovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 403; Downloads: 38
Full text (1,40 MB) |
6. Zagotavljanje korporativne varnosti in njenega strateškega komuniciranja v zdravstvenih institucijah : magistrsko deloTeja Lobnikar, 2023, master's thesis Abstract: Zagotavljanje korporativne varnosti je bistvena in kritična komponenta vsake zdravstvene ustanove za zagotavljanje varnih storitev svojim pacientom in zaposlenim. Zdravstvene ustanove morajo uporabiti različne strategije za zagotavljanje korporativne varnosti, ki pa hkrati vključuje razvoj celovitega komunikacijskega načrta, ki opredeljuje vloge in odgovornosti različnih deležnikov.
Cilj zaključnega dela je predstaviti koncept korporativne varnosti v slovenskem zdravstvenem sistemu in opredeliti njen status. Za pridobitev rezultatov je bila izvedena anketa, ki je bila posredovana zdravstvenim ustanovam v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 154 deležnikov v zdravstvu. Rezultati so pokazali, da je korporativna varnost v slovenskih zdravstvenih ustanovah prisotna, vendar so potrebni dodatni napori za njeno izboljšanje, še posebej glede na trenutne izzive, povezane z ukrepi po epidemiji COVID-19, pomanjkanjem zdravstvenega kadra ter kibernetskimi grožnjami. Pravni postopki korporativne varnosti v zdravstvenih ustanovah so v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi za zaščito interesov njihovih pacientov in zaposlenih, operativne varnostne procese pa trenutno zagotavljajo predvsem notranji ponudniki. Pravni procesi korporativne varnosti so med zaposlenimi sicer slabo poznani, hkrati pa slednji visoko vrednotijo pomembnost korporativne varnosti znotraj zdravstvenih institucij.
V prihodnosti je potrebno predvsem izboljšati usposabljanje in izobraževanje osebja, ki ima najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju varnosti. Za učinkovito vzpostavitev celovite korporativne varnosti je bistvenega pomena strateška komunikacija z vsemi deležniki, da se zagotovi pravilno izvajanje njihovih varnostnih politik in postopkov – zagotavljanje korporativne varnosti v zdravstvenih institucijah je namreč kompleksen izziv, ki zahteva celovit in sistematičen pristop.
Keywords: korporativna varnost, strateško komuniciranje, zdravstvene institucije, Republika Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 654; Downloads: 187
Full text (911,50 KB) |
7. Primerjalna analiza institucionalnega okolja Indije in KitajskeViktorija Potnik, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je primerjati institucionalno okolje Indije in Kitajske. Cilj magistrskega dela je podrobno proučiti politične, ekonomske in družbene institucije obeh držav ter ugotoviti, kako te vplivajo na njuno mednarodno trgovinsko menjavo ter na privabljanje tujih neposrednih investicij. V pregled so vključeni tudi kratek zgodovinski pregled in kako je ta vplival na daljni razvoj omenjenih institucij. Raziščemo podobnosti in razlike med institucijami ter ali le te različno vplivajo na gospodarsko rast in razvoj obravnavanih držav. Na podlagi raziskave in primerjave političnega, ekonomskega in družbenega institucionalnega okolja Indije in Kitajske pridemo do zaključka, da ima Kitajska bolj uspešna našteta institucionalna okolja kot Indija in so ta vzrok za bolj uspešno in razvito mednarodno trgovinsko menjavo ter privabljajo več tujih neposrednih investicij. Omenjena institucionalna okolja ohranjajo svoj vpliv tudi v zadnjih nekaj letih, ker Kitajska ohranja svojo mednarodno trgovinsko prednost pred Indijo, prav tako pa vseskozi privablja več tujih neposrednih investicij. Zaradi nasprotnih interesov in zasedanja določenega ozemlja pa to krha odnose med državami, kar se kaže predvsem v zmanjšanju uvoza s strani Indije na Kitajsko ter s postavljanjem novih omejitev s strani Indije pri pritoku tujih investicij, ki veljajo predvsem za sosednje
države. To se v grobem nanaša predvsem na Kitajsko, saj želi Indija preprečiti, da bi kitajska podjetja prevzela indijska. Indija zaradi svojega razvitega farmacevtskega sektorja krepi pritok tujih investicij in nenehno povečuje mednarodno menjavo, a oslabljeni odnosi s Kitajsko lahko pripeljejo do izgube enega od njenih največjih uvoznih partnerjev. Kitajski pa s tem grozi izguba njenega največjega izvoznega trga.
Keywords: Ekonomske institucije, politične institucije, družbene institucije, Indija, Kitajska, mednarodna trgovinska menjava, tuje neposredne investicije
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 553; Downloads: 69
Full text (1,57 MB) |
8. Davčno ugotavljanje izvora premoženjaMaja Šega, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ugotavljanje izvora premoženja v Sloveniji temelji na Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki opredeljuje možnost uvedbe postopka finančne preiskave in možnost odvzema premoženja nezakonitega izvora. S finančno preiskavo se odkrijejo premalo obračunane dajatve ali druge nepravilnosti, prav tako dobimo s finančno preiskavo potrebne podatke za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora ali pa podatke o začasnem zavarovanju odvzema. Namen finančnih preiskav je tako preprečevanje in zaviranje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. To se v Republiki Sloveniji zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so takšno premoženje pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti premoženja. Finančna preiskava, ki jo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije je opredeljena v 100. členu Zakona o finančni upravi. FURS izvaja finančne preiskave, ki se usmerjajo v odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitih dejavnosti ter kršitev predpisov. FURS v okviru finančnih preiskav sodeluje tudi z Državnim tožilstvom, policijo, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Komisijo za preprečevanje korupcije. Glavni predmet finančnih preiskav predstavlja odkrivanje tihotapskih mrež, utaje DDV, nadzori nad davkom o dohodku pravnih oseb, odkrivanje nezakonitega premoženja itd. FURS sam opredeli kdaj gre za visoko ogroženost varnosti države ali pa za ogroženost finančnega interesa Republike Slovenije, in na podlagi vsakega individualnega primera presodi ali je potrebna sprožitev postopka finančne preiskave. Finančna uprava Republike Slovenije pa pri svojem delovanju sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami kot so Europol, Eurojust in Eurofisc.
Keywords: Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Finanačna uprava Republike Slovenije, odvzem premoženja nezakonitega izvora, mednarodne institucije, odvzem premoženja, diplomsko delo
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 726; Downloads: 109
Full text (1,18 MB) |
9. Vzpon populizma v evropskih gospodarstvih in njegove ekonomske poslediceZarja Korez, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo pojav populizma, ki je inherentna politična značilnost sodobnih (evropskih) demokracij. Razmah populizma se je v Evropi v zadnjih desetletjih povezoval s krepitvijo tako skrajno desnih kot skrajno levih političnih gibanj in strank. Največ ga je moč zaznati v vzhodnem delu Evrope, kjer nezadovoljstvo prebivalstva zaradi lastnega slabšega družbeno-ekonomskega položaja krepi več radikalnih populističnih strank. Tudi Zahodna Evropa ni imuna na nezadovoljstvo prebivalstva, kjer pa je to usmerjeno predvsem v kritike Evropske unije in njenih institucij. V diplomskem delu tako predstavljamo, kako izbruhi gospodarskih kriz, zunanjetrgovinska liberalizacija, finančna globalizacija, povečevanje dohodkovne neenakosti, migracije delovne sile in neuspešnost ekonomskih politik v kombinaciji s kulturnim odporom povečujejo populistično podporo, ki obravnavane negativne gospodarske procese še krepijo. Predstavimo tudi možne strategije za omejevanje populističnih strank, ki lahko ponovno pomagajo vzpostaviti demokratična in liberalna načela evropskih gospodarstev.
Keywords: Populizem, posledice populizma, obvladovanje populizma, evropska gospodarstva, institucije.
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 809; Downloads: 198
Full text (1,50 MB) |
10. Emisije toplogrednih plinov v Evropski uniji in vpliv lobijev na evropsko zakonodajno urejanje : magistrsko deloTjaša Cvenk, 2022, master's thesis Abstract: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem.
Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU.
V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Keywords: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 1151; Downloads: 85
Full text (1,54 MB) |
