| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 53
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse : magistrsko delo
Vanja Marolt Žižek, 2023, master's thesis

Abstract: Postopki zaradi insolventnosti so namenjeni čim boljšemu poplačilu upnikov v primeru neplačevitosti dolžnika. Eden izmed postopkov zaradi insolventnosti je postopek osebnega stečaja. Upniki svoje pravice v stečajnih postopkih uveljavljajo s prijavo svojih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajno maso dolžnika, ki jih stečajni upravitelj nato preizkusi ter se o priznanju ali nepriznanju le teh izreče v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Upniki osnovnemu seznamu lahko nasprotujejo z vložitvijo ugovora, v posledici česar stečajni upravitelj sestavi dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, v katerega vnese izjave upnikov o prerekanju. Sodišče o preizkusu terjatev izda sklep, skladno s katerim mora stečajni upravitelj pripraviti končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev. Skupaj predstavljata pravno podlago za razdelitev stečajne oziroma razdelitvene mase med upnike. S pomočjo institutov ločitvene in izločitvene pravice upniki varujejo svoje stvarne pravice in jim v razmerju z drugimi upniki nudita boljše izhodišče. Upnik, ki je imetnik ločitvene pravice, lahko namreč doseže, da se iz izkupička predmeta ločitvene pravice poplača pred ostalimi upniki. Lastnik stvari, ki je v posesti stečajnega dolžnika, v stečajnem postopku pridobi položaj izločitvenega upnika. S svojo izločitveno pravico lahko doseže izločitev njegove stvari iz stečajne mase dolžnika in njeno izročitev. Za prijavo in preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo pravila o prijavi in preizkusu terjatev. Magistrska naloga z naslovom »Pravni vidiki preizkušanja terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju s pregledom aktualne sodne prakse« bo bralcu predstavila pojem insolventnosti in postopke zaradi insolventnosti, predvsem pa se znotraj njih posvetila obravnavanju postopka osebnega stečaja, pojmov ločitvena in izločitvena pravica, postopka prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v osebnem stečaju in pravnih vidikov preizkusa terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Glede pomembnih vprašanj preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic bo naloga skozi pregled aktualne sodne prakse, poskušala ugotoviti, kako se teorija uresničuje v praksi.
Keywords: insolventnost, stečajni postopek, osebni stečaj, terjatev, priznana terjatev, prerekana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, preizkus terjatev, preizkus ločitvene pravice, preizkus izločitvene pravice, osnovni seznam preizkušenih terjatev
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 262; Downloads: 53
.pdf Full text (7,20 MB)

2.
Ureditev osebnega stečaja v luči nove zakonodaje
Alen Zemljič, 2023, master's thesis

Abstract: Institut osebnega stečaja je po 15 letih obstoja v družbi, ki nas obdaja, vse bolj sprejemljiv in vse pogosteje uporabljen s strani oseb, ki so se znašle v prezadolženem brezizhodnem položaju. Z leti je institut osebnega stečaja vse bolj priljubljen. Njegovo priljubljenost pa so v svoje dobro z zlorabljanjem izkoriščali določeni dolžniki, ki so bili sicer zmožni poravnati svoje obveznosti, vendar je bil s prikritjem premoženja njihov namen doseči odpust obveznosti v celoti. Institut osebnega stečaja v prvi vrsti zagovarja uresničevanje pravice do poplačila upnikov ter novega začetka. Pomen načela enakopravnosti, ki predstavlja eno izmed temeljih načel instituta osebnega stečaja, je, da se v postopku osebnega stečaja upnike enakopravno obravnava oz. poplača v enakih deležih. V magistrskem delu je uvodoma proučena in predstavljena zakonska ureditev osebnega stečaja v Sloveniji, ki so je deležne insolventne in prezadolžene osebe. V osrednjem delu so proučene in predstavljene novosti novele ZFPPIPP-H. S predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se posredno prispeva h krepitvi načela zagotavljanja optimalnih pogojev za poplačilo upnikov, ki izvirajo in jih zasledujejo Uncitralove zakonodajne smernice insolventnega prava (Uncitral legislative guide on insolvency law, 2005). Eden izmed bistvenih ciljev navedenih smernic je zagotovitev čim večje ohranitve dolžnikovega premoženja. Le na ta način se ob izjemi predpostavke, da dolžnik pred postopkom osebnega stečaja resnično ni imel ničesar v svoji lasti, zagotavlja, da upniki po koncu stečajnega postopka ne bodo ostali povsem brez poplačila. V delu je nadalje za jasnejšo in preglednejšo predstavo področja in dogajanja na področju osebnih stečajev izvedena analiza statističnih podatkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju raziskave je proučena in na kratko predstavljena ureditev osebnega stečaja v tuji pravni ureditvi – Avstriji. Sledi primerjava ureditev osebnega stečaja med Slovenijo in Avstrijo. V sklepnem dejanju je podano razmišljanje o priporočilih in predlogih, s katerimi bi se lahko prispevalo k učinkovitejši ureditvi osebnega stečaja v Sloveniji. Dani predlogi bi imeli tudi posreden vpliv na večje zaupanje javnosti in udeležencev (predvsem upnikov) v institut osebnega stečaja in bi prispevali k izboljšanju njegove ureditve.
Keywords: osebni stečaj, postopek osebnega stečaja, insolventnost, odpust obveznosti, predlog predpisa ZFPPIPP-H, dolžnik, upnik, načelo.
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 167; Downloads: 29
.pdf Full text (2,16 MB)

3.
Finančno prestrukturiranje in vloga bank pri zaznavanju insolventnosti v podjetjih
Patricija Očkerl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta obravnava problem insolventnosti kot nezmožnosti poravnave svojih plačilnih obveznosti. Dolžnost poslovnofinančne stroke je pravočasna ugotovitev in ukrepanje, če podjetje zaide v insolventen položaj. tukaj nastopijo insolvenčni postopki, ki lahko vključujejo ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi se lahko pripomore k sanaciji podjetij in dolgov. osnovni insolvenčni postopki, ki se uporabljajo so dogovorna poravnava, prisilna poravnava, stečajni postopek in likvidacija, lahko pa izvede tudi kombinacija teh. pomoč ublažitvi tveganj predstavljajo tudi banke, ki igrajo veliko vlogo pri reševanju podjetij iz krize. Pri vsem tem je pomembno, da se pravočasno ocenijo razmere in naredi finančna analiza, s katero lahko napovemo prihodnje situacije. Po izbruhu epidemije Covid-19 se je po celotnem svetu razširila kriza, ki je vplivala na gospodarstvo večine držav. v tem času je izredno pomembno, kako se podjetja, banke in nenazadnje tudi država, na krizo odzovejo, kako hitro in kakšna je učinkovitost ukrepov.
Keywords: insolventnost, insolvečni postopki, banke, likvidnost, finančno prestrukturiranje
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 221; Downloads: 17
.pdf Full text (1,00 MB)

4.
Stvarnopravni položaji v insolventnih postopkih : magistrsko delo
Nik Hudarin, 2022, master's thesis

Abstract: Smisel stvarnopravnih zavarovanj je zavarovati interese upnika t. j. poplačilo njegove terjatve. V smislu stvarnopravnih zavarovanj izstopata predvsem dva položaja in sicer zastavna pravica in fiduciarna zavarovanja. Ti stvarnopravni položaji bodo relevantni v primeru začetka stečajnega postopka ali izvršbe nad prezadolženim dolžnikom. Ta materija je izredno pomembna v današnjem času, ko se je zaradi razmer na trgu (kateremu je poleg vsesplošne recesije (finančne in ekonomske krize) usodni udarec zadala epidemija SARS-CoV-2) plačilna nedisciplina dolžnikov vrasla v družbo. Plačilna nedisciplina je (žal) vse pogostejši pojav v poslovni praksi. Razloge in izvore je najti na vseh področjih; od javnih naročil, kjer je merilo za izbiro pogodbenika (gospodarskega subjekta) najnižja cena, bančnih kreditov, ki zaradi slabih in težko dosegljivih pogojev za pridobitev kredita, male družbe teh pogojev pogosto ne dosegajo, vse do sodnih postopkov, kjer trn v peti predstavljajo predvsem razmeroma dragi in dolgotrajni sodni postopki, ki si jih male družbe ne morejo privoščiti. Vse to je povzročilo domino efekt v verigi, kjer se je zaradi zamud pri plačilih ter s tem povezanim neplačevanjem dolžnikov, povzročilo neplačevanje ostalih členov v tej verigi. V največji meri so zaradi plačilne nediscipline prizadeti upniki. Zato je poslovna praksa razvila sodobne oblike stvarnopravnih zavarovanj, ki upniku omogočajo lažje in hitrejše poplačilo njegove terjatve. Tako zaključujem, da bodo upniki, ki so zavarovali svoje terjatve privilegirani pred drugimi upniki, ki svojih terjatev niso zavarovali oziroma imajo svoje terjatve zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom. In ravno to je ratio stvarnopravnih zavarovanj terjatev.
Keywords: dolg, fiduciarna zavarovanja, insolventnost, izločitvena pravica, lastninska pravica, ločitvena pravica, stečaj, stvarno pravo, terjatev, zastavna pravica, zavarovana terjatev
Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 939; Downloads: 230
.pdf Full text (734,87 KB)

5.
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečaju
Monika Majer, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kljub skrbnemu poslovanju lahko družba zaide v velike finančne težave. Ena izmed glavnih negativnih značilnosti slovenskega gospodarstva je plačilna nesposobnost oz. plačilna nedisciplina, ki je razlog za začetek stečajnega postopka. Glavni cilji stečajnega postopka so, da so vsi upniki obravnavani enako, da so v čim večjem delu poplačane terjatve upnikov, ter da se po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase insolventen gospodarski subjekt izbriše iz sodnega registra. Celotno premoženje stečajnega dolžnika se unovči v okviru stečajnega postopka, iz tega premoženja se oblikuje stečajna masa. V stečajno maso spada vso premoženje, razen tistega, ki je predmet izločitvene pravice. Iz stečajne mase se po pravilih in vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja, poplačajo upniki prezadolženega dolžnika. Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku obstajajo tudi posebnosti glede posamezne vrste premoženja. V diplomskem delu je podrobneje prestavljen stečajni postopek in z njim povezana prodaja premoženja oz. stečajne mase.
Keywords: insolventnost, stečajni postopek, prodaja premoženja, stečajni dolžnik, stečajna masa
Published in DKUM: 16.04.2021; Views: 1295; Downloads: 158
.pdf Full text (480,99 KB)

6.
Fikcija prijave izločitvene pravice : magistrsko delo
Urška Cmok, 2021, master's thesis

Abstract: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Keywords: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Published in DKUM: 25.02.2021; Views: 1999; Downloads: 407
.pdf Full text (1,54 MB)

7.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Keywords: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1461; Downloads: 127
.pdf Full text (2,14 MB)

8.
Odpoved delovnega razmerja v primeru stečaja in pravice delavcev
Eva Moravec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu predstavimo pomen pojmov stečaj podjetja in stečajni postopek ter organe v stečajnem postopku. Stečajni postopek ali stečaj je oblika prenehanja dolžnika, ki je prezadolžen ali plačilno nesposoben, dolžnikovo premoženje pa ne zadošča za kritje vseh njegovih obveznosti. Namen stečaja je, da so vsi upniki obravnavani enako in da dobijo poplačan enak delež svojih prijavljenih in priznanih terjatev. Po končanem stečaju podjetje preneha s poslovanjem, saj se izbriše iz sodnega registra. Da se stečajni postopek uspešno izvede, so potrebni organi stečajnega postopka. Ti organi so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor. Predstavimo tudi pravice delavcev in vlogo jamstvenega sklada. Delovanje slednjega je namenjeno delavcem, ki so dobili odpoved delovnega razmerja zaradi insolventnosti njihovega delodajalca.
Keywords: stečaj, stečajni postopek, organi v stečajnem postopku, insolventnost, jamstveni sklad
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1439; Downloads: 120
.pdf Full text (1,49 MB)

9.
Preiskovanje insolvenčnih kaznivih dejanj in drugih oblik oškodovanja upnikov : magistrsko delo
Dajana Kapel, 2019, master's thesis

Abstract: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Keywords: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2019; Views: 1136; Downloads: 170
.pdf Full text (1,04 MB)

10.
Uspešnost managerskih prevzemov družb (MBO) v Sloveniji in tujini
Petra Grah, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V ZDA so se prevzemi družb pričeli že konec 19. stoletja, t. i. management buy out oz. prevzemi s strani managementa (v nadaljevanju MBO) pa sredi prejšnjega stoletja in se kasneje razširili tudi v druge države. Število MBO se je z leti povečevalo, njihova vrednost pa je naraščala vse do gospodarsko finančne krize leta 2008. Managerji prevzema večinoma ne financirajo z lastnimi sredstvi, temveč se zadolžujejo, pri čemer po navadi breme vračila posojila nosi ciljna družba. Velikokrat se zato zgodi, da ciljne družbe postanejo insolventne, kar se je dogajalo tudi v Sloveniji. V doktorski disertaciji proučujemo prevzemno zakonodajo v Sloveniji in tujini ter uspešnost oz. neuspešnost MBO v Sloveniji. Odgovoriti smo poskušali na ključno raziskovalno vprašanje, in sicer »Kaj je treba spremeniti v slovenski zakonodaji, da bodo MBO v Sloveniji uspešnejši, manjšinski delničarji in upniki še bolj zaščiteni, ciljne družbe pa se po izvedenem prevzemu ne bodo znašle v insolventnih postopkih in postopkih preventivnega prestrukturiranja?«. Na začetku doktorske disertacijo smo opredelili ključne pojme na področju prevzemov, MBO in prevzemov z zadolžitvijo, nato smo predstavili in opredelili različne prevzemne zakonodaje, analizirali metode in indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družbe, na koncu pa izvedli raziskavo na področju MBO v Sloveniji. V Sloveniji je bilo na področju prevzemov in MBO opravljenih malo raziskav. Pozornost so namenjali predvsem motivom za prevzem družbe ter uspešnosti prevzemov glede na vrsto prevzema. V empiričnem delu smo se osredotočili na proučitev posameznih indikatorjev uspešnosti oz. neuspešnosti MBO in določanju uteži posameznim področjem in kazalnikom. Pri tem smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa (v nadaljevanju AHP). Za vzorec smo uporabili triindvajset izbranih MBO v Sloveniji, jih razvrstili med uspešne oz. neuspešne MBO ter med seboj primerjali njihove rezultate. Nato smo s pomočjo izbranih indikatorjev predstavili, kateri indikatorji so se pojavili v primerih uspešnih oz. neuspešnih MBO v Sloveniji. V teoretičnem delu smo se osredotočili na prevzemno zakonodajo, ki se je v Sloveniji že velikokrat spremenila, vendar so izboljšave še vedno možne. Možnost izboljšav smo dokazovali z analizo in primerjavo različnih zakonodaj in predpisov v ZDA, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Osredotočili smo se predvsem na posebno obravnavanje v primeru MBO, delno ponudbo, zahtevo po razkritju informacij o financiranju ponudbe in o virih financiranja ponudbe, zahtevo o obveznem imenovanju neodvisnih strokovnjakov ter napovedi o dobičku, izkazih finančnih koristi in vrednotenju premoženja, ki jih pripravijo usposobljeni svetovalci. Na osnovi ugotovitev smo predlagali spremembo Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), ki je usklajena z obstoječim pravnim redom, splošno veljavnimi načeli in predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.
Keywords: prevzem, managerski odkup, prevzem z zadolžitvijo, zakonodaja, insolventnost, analitični hierarhični proces
Published in DKUM: 18.04.2019; Views: 2748; Downloads: 523
.pdf Full text (5,14 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica