| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Poznavanje in uporaba metod ter modelov inovacijskega managementa v projektnem okolju : magistrsko delo
Manuel Robnik, 2019, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela sta predstavljena projektni management in inovacijski management. V poglavju projekti in projektni management so predstavljeni: projektni management, projekti, vrste projektov, faze v življenjskem ciklu projektov, pogoji za uspešen projekt in inovativnost na projektih. V poglavju inovacij in inovacijskega managementa so predstavljeni inovacije, inovacijski proces in pomen, tveganja ter koristi inovacijskega procesa za podjetja. Predstavljeni so izbrani modeli in metode inovacijskega managementa ter Evropska inovacijska lestvica. Na temo poznavanja metod ter modelov inovacijskega managementa v projektnem okolju je bila izvedena raziskava. Predstavljeni so rezultati raziskave in preverjene hipoteze.
Keywords: projektni management, inovacijski management, modeli inovacijskega managementa, metode inovacijskega managementa
Published in DKUM: 09.05.2019; Views: 1229; Downloads: 263
.pdf Full text (1,48 MB)

2.
Makroekonomski in organizacijski vidiki inoviranja
Nandino Žderić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ker se tempo življenja spreminja tako za posameznike kot za podjetja, je pomembno, da se oboji zavedajo pomena inovacij, ki nas obkrožajo. Obstoječe novosti delujejo kot podlaga za ustvarjanje novih inovacij v prihodnosti. Strategije, ki jih podjetja in njegovi managerji izbirajo, imajo na inovativnost pomemben vpliv. Proces ustvarjanja inovacij je izredno kompleksen proces in zajema celovito obravnavo s premislekom o organizacijski strukturi in kulturi, pomenu učenja in izobraževanja zaposlenih, pomenu pridobivanja in vzdrževanja kreativnih strokovnjakov ter ustrezno nagrajevanje inovacijskih projektov. Ker je okolje, v katerem živimo, kompleksno, nevarno in izjemno tekmovalno, sta nalogi celotnega osebja v organizaciji prilagodljivost in velika toleranca za tveganje.
Keywords: Inovacija, inovativnost, inovacijski management, strategije inoviranja
Published in DKUM: 09.11.2018; Views: 1074; Downloads: 130
.pdf Full text (831,10 KB)

3.
Inovativnost generacije naslednikov v manjših družinskih podjetjih v tranzicijskem gospodarstvu
Marina Letonja, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji raziskujemo prenos upravljanja in vodenja ter lastništva v manjših družinskih podjetjih (MDP) na naslednjo generacijo kot potencial invencijsko-inovacijskih-difuzijskih procesov (IIDP) v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. V raziskavi smo se osredotočili na teorije proizvodnih virov, podjetništva (osebnostne lastnosti podjetnikov, podjetniške sposobnosti), družinskih podjetij (planiranje nasledstva, nasledstvo), na znanju temelječo teorijo (prenos in kreiranje znanja) in teorijo inovacijskega managementa (inovativnost naslednikov in inovativnost ustanoviteljev, inovativnost MDP). Na njihovi podlagi smo razvili konceptualni model. S pomočjo zastavljenega konceptualnega modela smo dokazovali, da se da prenesti inovativnost ustanoviteljev ob uporabi različnih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP. Poudarek v doktorski raziskavi je na inovativnosti posameznikov v MDP, katere rezultat je inovativnost MDP. V raziskavi merimo inovativnost posameznika, tako naslednika kot ustanovitelja, ki ju primerjamo, in inovativnost MDP in smo za to poiskali preverjene merske instrumente. Hkrati predpostavljamo, da z merjenjem inovativnosti MDP lahko tudi posredno merimo inovativnost posameznika, saj razumemo, da je inovativnost značilnost podjetja, oziroma kar lastnika/ov, in s tem tudi naslednika/ov. V empirično raziskavo smo zajeli 103 MDP iz Slovenije, ki zaposlujejo od 1 do 249 delavcev. Na podlagi rezultatov empirične raziskave ugotavljamo, da od devetih v preverjanje konceptualnega modela vključenih dejavnikov (priprava prenosa nasledstva, podjetniške sposobnosti ustanovitelja, prenos nemega in praktičnega znanja ustanovitelja, formalna izobrazba naslednika, delovne izkušnje naslednika v drugih podjetjih, zunanje usposabljanje naslednika, družinska kultura ustanovitelja, managementski stil ustanovitelja ter prenos socialnega kapitala ustanovitelja), le dva dejavnika nimata pozitivne povezave z inovativnostjo naslednikov – formalna izobrazba naslednikov in managementski stil ustanovitelja. Pomemben prispevek doktorske disertacije vidimo v preverjanju teorije, tako s področja inovacijskega managementa kot s področja družinskega podjetništva, v tranzicijskem gospodarstvu. Večina raziskav o inovativnosti, ki so še vedno skromne v svetovnem merilu, se nanaša na razvita gospodarstva in med njimi ni raziskave na temo inovativnosti naslednikov v MDP. Izvirni znanstveni prispevek disertacije je nov model za oceno in razvoj inovativnosti naslednjih generacij v MDP v tranzicijskem gospodarstvu. Izhaja iz zastavljenega temeljnega raziskovalnega vprašanja ter osrednje teze doktorske disertacije. Izkazal se je v delno dokazanih ali ovrženih hipotezah, da je generacija naslednikov v MDP v tranzicijskem gospodarstvu, med katera sodi tudi Slovenija, enako inovativna kot generacija ustanoviteljev in da se to kaže v povečani inovativnosti druge generacije družinskih podjetij, čeprav še vedno po številu inovacij generacija naslednikov zaostaja za generacijo ustanoviteljev. V doktorski disertaciji dokazujemo, da se da prenesti inovativnost ustanovitelja preko izbranih dejavnikov inovativnosti na naslednike v MDP.
Keywords: družinsko podjetje, inovacijski management, inovativnost, inoviranje, naslednik, naslednja generacija, ne-tehnološke inovacije, prenos nasledstva, Slovenija, tehnično-tehnološke inovacije, management, tranzicijsko gospodarstvo
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 3267; Downloads: 673
.pdf Full text (5,59 MB)

4.
Ustvarjalno reševanje problemov v procesu razvoja novega izdelka
Andraž Gradišnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bom predstavil različne strategije oz. načine za reševanje problemov v procesu razvoja novega izdelka. Na začetku bom prikazal teoretične pojme s področja inoviranja in razvoja izdelka, nato pa bom predstavil 12 strategij uspeha, ki bi jih moralo upoštevati vsako projektno usmerjeno podjetje.
Keywords: ustvarjalnost, razvoj izdelkov, inovacijski management, reševanje problemov
Published in DKUM: 05.09.2016; Views: 1486; Downloads: 124
.pdf Full text (1,54 MB)

5.
PRIMERJAVA ORGANIZACIJSKIH VREDNOT INOVATIVNIH PODJETIJ
Boštjan Cvetko, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je usmerjeno v oblikovanje predloga modela adaptirano sprejetih vrednot v organizacijah za povečanje inovativnosti. Temelji na sintezi novih sodobnih teoretičnih ugotovitev o organizacijskih vrednotah in empirični raziskavi adaptirano sprejetih vrednot 100 najinovativnejših podjetij, zajetih v raziskavi Thomson Reuters. V teoretičnem delu magistrskega dela začrtamo začetni raziskovalni kurz v prvem poglavju o sodobnem delovanju organizacij iz teorij organizacije in organizacijskega vedenja, ki ga apliciramo s sodobnim vidikom obravnave vsake organizacije kot poslovnega sistema, kar je nujna potreba in dana možnost, ki jo moramo upoštevati v sodobnih razmerah. Kontrastno razlikovanja vedenja uspešnih sodobnih podjetij od ostalih temelji in izhaja iz njihovih organizacijskih vrednot. Teoretični del razprave nadaljujemo v poglavju o organizacijskih vrednotah. Kljub mnogim razpravam in raziskovalnemu prizadevanju do jasnega in enotnega nastopa na teoretičnem področju organizacijskih vrednot še ni prišlo. Zato v tem poglavju ob upoštevanju sistemskih teorij in kibernetike poskušamo razviti sodobne ugotovitve in poiskati konsenz na teoretičnem področju organizacijskih vrednot. V naši teoretični razpravi smo v primerjavi z dosedanjimi teoretičnimi obravnavami organizacijske vrednote obravnavali bolj realno celovito kot dialektični sistem in razvili dva temeljna vidika obravnave: z vidika vsebine in odnosa med organizacijskimi vrednotami ter z vidika posameznika oziroma uporabnika vrednot. S tema dvema vidikoma obravnave realno celovito generalno pojasnimo nujno osnovo in ponazoritev podrobnosti koncepta organizacijskih vrednot, ki so do sedaj obravnavane parcialno z vidika posameznih teoretičnih struj. Celovitost obravnave organizacijskih vrednot zaokrožimo še z opredelitvijo organizacijskih vrednot, pregledom in analizo dosedanjih teoretičnih modelov organizacijskih vrednot ter pomembnostjo upoštevanja sodobnih lastnosti obravnave vrednot kot soodvisnega spleta (dialektičnega sistema). Skozi pregled dosedanjih raziskav o korelaciji med organizacijskimi vrednotami in inovacijskim vedenjem prikažemo odsotnost celovitih metodoloških pristopov in raziskav med fenomenoma organizacijskih vrednot in inovativnostjo. V zadnjem teoretičnem poglavju poudarimo potrebo in možnost sodobnih poslovnih sistemov po celovitem poslovanju in inoviranju, kot osrednji gonilni sili celovitega poslovanja. Poudarimo pomen managerskih inovacij, ki se uresničujejo skozi metodološke inovacije, ter skozi razpravo razvijemo in predstavimo model o kontinuumu soodvisnosti med organizacijskimi vrednotami in inovacijskim vedenjem. Skozi celoten diskurz v magistrskem delu izhajamo in apliciramo naše ugotovitve iz sodobnega celovitega sistemskega razmišljanja, ki temelji na sistemskih teorijah in poslovni kibernetiki. Tako teoretični del zaokrožimo z nujnostjo izhodišča sistemskega celovitega razmišljanja za uspešnost invencijsko-inovacijskega managementa in spodbujanje inovacijskega vedenja ter z aplikacijo poslovne kibernetike, kot dovolj zadostne in potrebne celovite možnosti za obvladovanje/kontroling/management zapletenih atributov poslovnih sistemov, kot so organizacijske vrednote, ter s tem tudi inovacijskega vedenja in inovativnosti. V empiričnem delu na vzorcu 100 najinovativnejši podjetjih s seznama Thomson Reuters z realno celovitim Schwartzovim modelom vrednot ugotavljamo značilen strukturni vzorec adaptirano sprejetih vrednot ter vpliv okolja, od koder podjetja izvirajo, in globalizacije na adaptirano sprejete vrednote. Ugotovimo in predstavimo, glede na dosedanje znane ugotovitve raziskav, raziskovalno provokacijo o odsotnosti korelacije med skupinami in dimenzijami adaptirano sprejetih vrednot in inovacijsko zmogljivostjo ter večjo možnostjo obetov za nastanek inovacijske zmogljivosti zgolj s promoviranjem in uporabo posameznih značilnih adaptirano sprejetih organizacijskih vrednot.
Keywords: organizacijske vrednote, adaptirano sprejete vrednote, inovacije, Thomson Reuters 100 inovativnih podjetij, celovito sistemsko razmišljanje, invencijsko-inovacijski management
Published in DKUM: 04.03.2016; Views: 1171; Downloads: 184
.pdf Full text (1,43 MB)

6.
UPORABA DE BONOVIH METOD ZA SPREMEMBO ODNOSA MANAGEMENTA DO INOVACIJSKEGA KOMUNICIRANJA V PODJETJU
Rosana Šuc Ravničan, 2015, master's thesis

Abstract: Bistveni pogoj in ključni pomen za uspešno inoviranje v podjetjih je inovacijsko komuniciranje, mora pa biti podprto s komuniciranjem managerjev, saj ti usmerjajo zaposlene s ciljem, da je njihovo podjetje ustvarjalno, inovativno in uspešno. Vendar v praksi managerji ne doprinašajo dovolj k inoviranju in ne komunicirajo ustrezno ter se ne zavedajo dovolj pomena inovacijskega komuniciranja, zato nas v magistrski nalogi zanima, kako spremeniti odnos managerjev do inovacijskega komuniciranja s ciljem, da spodbujajo inoviranje v podjetju. Pri tem vprašanju smo uporabili De Bonova orodja, s katerimi smo pripeljali managerje v podjetju do ustreznega zaznavanja inovacijskega komuniciranja, ki je bistveni del za posredovanje inovativnega duha v organizaciji in za vsakega posameznega zaposlenega, krepitev inovativnega timskega duha in kulturo celotne organizacije. Glavni cilj magistrske naloge v teoretičnem delu je bil proučiti inovacijski management, inovacijsko komuniciranje, managerjevo vlogo pri inovacijskem komuniciranju ter potrditi tri hipoteze, ki smo jih postavili v teoretičnem delu na začetku magistrske naloge. Glavni cilj v praktičnem delu je bil raziskati in ugotoviti, ali lahko z De Bonovimi metodami spremenimo odnos do inovacijskega komuniciranja pri managerjih, na katerih smo naredili raziskavo in raziskati ostale tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku magistrske naloge. Raziskava nas je pripeljala do spoznanj, da je komuniciranje ključno orodje v podjetjih za razvoj inovacijskega in inovativnega okolja in vpliva na razvoj invencijsko-inovacijskih procesov v podjetju. Pri tem so managerji glavni akterji komuniciranja, ki vplivajo na invencijsko-inovacijske procese v podjetju. Če managerji, zaposleni v podjetju, želijo spremeniti odnos do inovacijskega komuniciranja, so De Bonova orodja zelo primerna orodja za vzpostavitev tega odnosa, saj smo v raziskavi ugotovili, da na spremembo odnosa srednjega managementa do inovacijskega komuniciranja v večini statistično značilno vpliva uporaba De Bonovih metod. Ugotovili smo tudi, da z uporabo De Bonovih metod lahko dosežemo spremembo v odprtosti komuniciranja, le ta je bistvena pri razvoju inovativnih okolij. Pri odkrivanju korelacij med inovacijskim komuniciranjem in inoviranjem smo ugotovili, da bolj kot se management zaveda pomena inovacijskega komuniciranja v podjetju, bolj se zaveda pomena invencijsko-inovacijskih procesov v podjetju.
Keywords: inovacijski management, invencijsko-inovacijski procesi, inovacijsko komuniciranje, inovativno okolje, managerji, De Bonove metode
Published in DKUM: 22.01.2016; Views: 1517; Downloads: 221
.pdf Full text (1,77 MB)

7.
Ekosistemi v inovacijskem managementu
Lojz Pečoler, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo s pomočjo strokovne literature podali definicije, tipe in razne oblike inovacijskega managementa. Predstavili smo nekaj kreativnih tehnik, za dvig kreativnosti in povezovanja med zaposlenimi. Prav tako smo predstavili inovacijska omrežja, ekosistem, s poudarkom na množičnem zunanjem izvajanju »crowdsourcing«. Pregledali smo evropsko inovacijsko lestvico, svetovni inovacijski indeks ter globalno poročilo o konkurenčnosti. Opisali smo mehanizme in kazalnike s katerimi se določa stopnja inovativnosti v državah. Skozi celotno magistrsko nalogo pa je bil poseben poudarek na prikaz stanja in možnosti razvoja inovativnosti v Sloveniji.
Keywords: inovacijski management, inovacijski modeli, inovacijski ekosistem, svetovni inovacijski indeks
Published in DKUM: 29.09.2015; Views: 1600; Downloads: 147
.pdf Full text (1,99 MB)

8.
POMEN INOVIRANJA V IZBRANEM PODJETJU
Amel Šumić, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski seminar obravnava proces inoviranja kot pogoj za uspešno poslovanje podjetja v globalnem okolju. Sestavljen je iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča. Opredeljen in predstavljen je koncept inovativnosti ter razloženi so osnovni pojmi, za lažje razumevanje empiričnega dela. Osrednji del naloge predstavlja obravnava organizacijske inovativnosti v povezavi z ustvarjalnostjo in inovativnostjo podjetja ter obravnava organizacijskih dejavnikov, ki spodbujajo inovativnost zaposlenih, ki so nosilci ustvarjalnega delovanja. S pomočjo strokovne literature in opravljene raziskave obravnavanega podjetja, ugotavljam kako se izvaja, vrednoti ter nagrajuje inovacije ter kako so zaposleni vključeni v sam proces inoviranja. S pomočjo raziskave so preučeni dejavniki, ki vplivajo na izboljšanje oziroma spodbujanje zaposlenih k pisanju izboljšav. Na podlagi pridobljenih rezultatov so v sklepnem delu podane ugotovitve in možne izboljšave, s katerimi lahko stanje v podjetju še izboljšamo.
Keywords: invencija, inovacija, inovacijski management, inovativnost, ustvarjalnost
Published in DKUM: 08.10.2014; Views: 2284; Downloads: 354
.pdf Full text (211,50 KB)

9.
POMEN INOVACIJ ZA PODJETJE X
Tomaž Korpar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ustvarjalnost in kreativnost sta predpogoja za ustvarjanje novih idej in rešitev na različnih področjih poslovanja. Z ustvarjanjem obetavnih oziroma potencialnih idej pridemo do invencij, ki so prva točka v invencijsko – inovacijskem procesu. Razvoj invencije v inovacijo je dolga in zapletena pot, ki zahteva veliko naporov in vlaganj. Invencija postane inovacija, ko je razvita do tiste stopnje, ko jo je mogoče tržiti. To pomeni, da jo kupci sprejmejo in kupijo, s tem pa prinesejo koristi avtorjem. Vmesna faza med invencijo in inovacijo je razložena s pojmom potencialna inovacija, ki pa se v nekaterih virih ne uporablja, kar lahko privede do napačnega dojemanja pojma inovacija. Potencialna inovacija je invencija, ki že vsebuje elemente, potrebne za uporabo in trženje, ni pa še našla svojih ciljnih skupin. Spodbujanje inovativnosti je mogoče s tehnikami generiranja idej, ukrepi, ki vzpostavljajo inoviranju naklonjeno okolje in uvajanjem inovacijske kulture v poslovanje. Zaradi svojih razsežnosti in koristi predstavlja inovativnost osnovo za napredovanje v smislu konkurenčnosti in posledično preživetje in razvoj podjetja. Naloga vodilnih kadrov in konkretno strateškega oziroma invencijsko–inovacijskega managementa v podjetju je, zagotavljanje inovativnega in ustvarjalnega delovnega okolja, v katerem se oblikujejo nove zamisli in rešitve. S primernim podpornim okoljem je nato potrebno ideje udejanjiti in poiskati odjemalce, ki so jih pripravljeni uporabljati. Ko kupci začnejo inovacije kupovati in koristno uporabljati, podjetja oziroma avtorji žanjejo svoje koristi. Z ustvarjanjem inovacij podjetja dosegajo povišanja tržnih deležev v primerjavi s konkurenti, kar jim prinaša pomembno strateško prednost in posledično večje dobičke. Inovacije prinašajo podjetjem koristi tudi z nefinančnega vidika, in sicer v obliki dobrega imena podjetja, ugleda in prepoznavnosti. Ustvarjanje inovacij je torej za podjetja, ki poslujejo na globalnih trgih, nuja in hkrati možnost postati svetovno prepoznavno, uspešno podjetje.
Keywords: Ideja, invencija, inovacija, ustvarjalnost, inovacijska kultura, invencijsko–inovacijski management, okolje, koristi.
Published in DKUM: 23.10.2013; Views: 2943; Downloads: 462  (1 vote)
.pdf Full text (513,50 KB)

10.
VPLIV INOVATIVNEGA IZDELKA NA UPORABNIKA
Damjan Gregorinčič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Vsak dan nas vedno znova sili/prepričuje k temu, da smo ustvarjalni. Brez ustvarjalnosti ljudi ne bi bilo mnogih stvari, kot pa jih imamo sedaj. Pri produciranju novih idej si lahko pomagamo s tehnikami ustvarjalnega mišljenja (na primer Brainstorming, Brainwriting in tako dalje). V zvezi z ustvarjalnostjo poznamo nekatere krožke, kot je na primer USOMID. Življenje na Zemlji se spreminja, kakor hitro se pojavljajo inovacije. Beseda inovacija nam pove, da je to dokazana koristna novost, ter da ima svoje odjemalce. Da bi avtorji inovacij bili nagrajeni je pomembno, da se vsakršna novost zaščiti. Pečica HomeChef je najnovejša Gorenjeva pečica z edinstvenim načinom upravljanja na dotik. Pečica tudi v svetovnem merilu predstavlja najnaprednejši način upravljanja pečic doslej. Gorenje d.d. je eno izmed tistih podjetij, ki se zaveda, da le najboljši obstanejo na trgu. Najboljša podjetja so tista, ki se tudi v kriznih časih obdržijo na trgu in vedno znova ustvarjajo, ter so takšna, ki so v ospredju oziroma vodilna glede novosti. Gorenje je podjetje, ki odjemalcem ponuja tisto kar potrebujejo. To je podjetje, ki izdeluje takšne izdelke, ki so prilagojeni potrebam odjemalcev.
Keywords: odjemalci, USOMID, ustvarjalnost, invencija, inovacija, inovacijski management.
Published in DKUM: 21.10.2013; Views: 1244; Downloads: 143
.pdf Full text (763,77 KB)

Search done in 2.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica