1. NEZDRUŽLJIVOST POSLANSKE FUNKCIJE Z DRUGIMI JAVNIMI FUNKCIJAMIAndrej Hafner, 2009, undergraduate thesis Abstract: Pričujoča diplomska naloga temeljito obravnava nezdružljivost poslanske funkcije z drugimi javnimi funkcijami. Za razumevanje instituta nezdružljivosti je pomembno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, ki ga v nalogi podrobno predstavim.
Diplomsko delo bralcu sistematično predstavi institut nezdružljivosti in ga osvetli z različnih zornih kotov. Tako so v uvodnih poglavjih navedene nekatere splošne značilnosti našega ustavnega sistema, opredelitev javnih funkcionarjev in nekatera teoretična ter zgodovinska izhodišča o nezdružljivosti funkcij. Nato so po posameznih poglavjih nazorno predstavljeni posamezni primeri nezdružljivosti, na koncu pa je predstavljen institut neizvoljvosti in nekatere druge omejitve za funkcionarje. Diplomska naloga podrobno obravnava nezdružljivost poslanske funkcije s funkcijo predsednika države, člana državnega sveta, predsednika vlade, ministra, sodnika ustavnega sodišča, sodnika, državnega tožilca itd.
Eno izmed ključnih poglavij je zagotovo poglavje o nezdružljivosti funkcije poslanca s funkcijami v lokalni skupnosti. Predvsem je sporno, ker slovenska ustava in zakonodaja dopuščata, da ista oseba hkrati opravlja funkcijo poslanca in župana.
Skozi nalogo ugotovimo, da pozitivna zakonodaja v Republiki Sloveniji dopušča poslancem hkratno opravljanje več (nezdružljivih) funkcij, kar je v nasprotju s pravno teorijo in primerjalno prakso. Zakonska in ustavna podlaga za nezdružljivost poslanske funkcije je pomanjkljiva in bi jo bilo potrebno dopolniti. Položaj poslanca je svoboden (avtonomen) in tudi to onemogoča, da bi se poslanca sankcioniralo. Funkcija poslanca in župana je nezdružljiva, zato bi bilo potrebno to področje urediti drugače.
Keywords: Institut nezdružljivosti, načelo delitve oblasti, javni funkcionarji, ustavno pravo, poslanec državnega zbora, župan, neizvoljivost, inkompatibilnost.
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 592; Downloads: 25
 Full text (415,73 KB) |
2. Struktura populacije in značilnosti rastišča severne linejevke (Linnaea Borealis L.) v SlovenijiSabina Povhe, 2020, master's thesis Abstract: Severna linejevka (Linnaea borealis L.) je avto-inkompatibilna klonalna vrsta s cirkumborealno razširjenostjo. V Sloveniji ima samo eno znano rastišče na mrazišču v Soteski pri Bohinju. Zaradi redkosti je bila uvrščena na rdeči seznam Slovenije kot prizadeta vrsta. Kljub visoki stopnji zavarovanosti vrste, raziskav o njenem stanju primanjkuje. V letu 2014 smo celotno rastišče pregledali in določili lokacije posameznih zaplat genetov in rametov. Postavili smo 10 trajnih popisnih ploskev (1 m x 1 m), znotraj katerih smo dve sezoni zapored spremljali cvetenje, plodenje ter rast poganjkov. Na rastišču smo izmerili kemijsko reakcijo (pH) tal ter postavili štiri merilne postaje, ki so 15 mesecev zbirale podatke o temperaturi v tleh, na površini tal ter 12 cm nad tlemi. Peta postaja je bila postavljena v gozd v neposredni bližini rastišča. Popisali smo spremljevalne rastlinske vrste v drevesni, grmovni, zeliščni in mahovni plasti ter za popisane vrste poiskali vrednosti Ellenbergovih indeksov. Linejevka se na rastišču razrašča heterogeno, zaradi česar smo sklepali, da na njem obstajajo mikroklimatske razlike. S popisom rastlinskih vrst na rastišču in na osnovi Ellenbergovih indeksov smo dobili vpogled v abiotske ter biotske razmere rastišča, ki so podobne razmeram na drugih rastiščih te vrste. Glavna razlika je, da linejevka raste pri nas na nižji nadmorski višini v pasu bukovega gozda. Iz podatkov o številu cvetov ter plodov smo izračunali uspeh spolnega razmnoževanja. Linejevka še ni popolnoma izgubila možnosti spolnega razmnoževanja, vendar je uspeh izredno nizek (< 10 %). Slednje v kombinaciji s podatki o razrasti kaže na to, da se vrsta pri nas razmnožuje predvsem klonalno. Z meritvami temperature smo dobili vpogled v mikroklimatske razmere na rastišču ter na potencialni vpliv strukture rastišča na razrast linejevke po njem. Kaže se, da obstoj vrste pri nas pogojuje ravno tamkajšnje mrazišče, ki ji ustvarja ugodno mikroklimo. Zaradi okrnjenega spolnega razmnoževanja je prihodnost populacije severne linejevke v Sloveniji vprašljiva. Z našo raziskavo smo naredili podlago za nadaljnje študije ter sprejemanje naravovarstvenih ukrepov, ki bodo potencialno potrebni za ohranitev vrste pri nas.
Keywords: klonalnost, avto-inkompatibilnost, uspeh spolnega razmnoževanja, mikroklima, mrazišče, Soteska pri Bohinju
Published in DKUM: 29.10.2020; Views: 1082; Downloads: 105
Full text (4,20 MB) |
3. |
4. CEPLJENJE RAZLIČNIH SORT NAVADNE BUKVE (Fagus sylvatica L.)Tina Cerar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Raziskava je bila narejena v letu 2008 na navadni bukvi (Fagus sylvatica L.) na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Cepili smo štiri različne sorte navadne bukve in sicer 'Pendula', 'Atropunica', 'Zlatia' in 'Tricolor'. Cepili smo v spomladanskem obdobju na budno oko, z načinom cepljenja dolaga s strani. Preučevali smo vpliv posamezne sorte na uspeh cepljenja. Pri vsaki posamezni sorti pa smo preučevali vpliv debeline podlage, dolžine cepiča in teže cepiča na uspeh cepljenja. Posamezne sorte imajo statistično značilen vpliv na uspeh cepljenja. Uspeh cepljenja je bil statistično značilno boljši pri sortah 'Pendula' (80 %) in 'Zlatia' (78 %), v primerjavi s sortama 'Atropunica' (50 %) in 'Tricolor' (2 %). Na uspeh cepljenja ne vpliva debelina podlage, dolžina cepiča in teža cepiča.
Keywords: navadna bukev, cepljenje, inkompatibilnost, sorte navadne bukve, načini cepljenja
Published in DKUM: 03.11.2010; Views: 3779; Downloads: 391
Full text (2,29 MB) |
