SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
NALOGE SPREMLJEVALCA/-KE GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V VRTCU
Katja Rakovnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je bila opravljena v integriranih predšolskih oddelkih, v katere so vključeni otroci z gibalno oviranostjo.Njen osnovni namen je predstaviti delo spremljevalca gibalno oviranega otroka, njegove zadolžitve in dolžnosti. Zanimalo me je, ali spremljevalci sami odgovarjajo za gibalno oviranega otroka in ali se tudi ostali člani oddelka zavedajo, da je otrok del skupine in ni vključen v skupino skupaj s spremljevalcem, in tako ločen od nje. V raziskovalni vzorec je zajetih 19 spremljevalcev gibalno oviranih otrok v vrtcu iz različnih krajev Slovenije. Anketni vprašalnik, ki sem ga uporabila, je sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa.Podatki, ki so pridobljeni z vprašanji zaprtega tipa, so obdelani kvantitativno na deskriptivnem nivoju. Kvalitativno pa so obdelani odgovori na odprta vprašanja. Spremljevalci gibalno oviranih otrok se svojih del in nalog dobro zavedajo tako takrat, ko otrok je v vrtcu, kot takrat, ko ga ni. Drugače pa je ponekod z ostalimi člani tima v oddelku ali v vrtcu, ki se mogoče ne zavedajo polnega pomena besede inkluzija, oz. ne vedo , kako otroka s posebnimi potrebami vključiti v enakovreden proces dela ter sodelovanje.
Keywords: Spremljevalec gibalno oviranega otroka, otroci s posebnimi potrebami, gibalno oviran otrok, integracija/inkluzija, vrtec, predšolska vzgoja, individualizirani program, strokovni tim, prilagoditve
Published: 06.07.2009; Views: 8273; Downloads: 1731
.pdf Full text (1,69 MB)

2.
VLOGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI INTEGRACIJI/INKLUZIJI PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Branka Šamec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga svetovalnega delavca pri integraciji/inkluziji predšolskih otrok s posebnimi potrebami predstavlja v teoretičnem delu predšolsko vzgojo, zakonodajo, otroke s posebnimi potrebami, njihove pravice in integracijo/inkluzijo. Posebna pozornost je namenjena svetovalni službi, svetovalnemu delavcu, dodatni strokovni pomoči, timskemu delu in programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem ter dodatno strokovno pomočjo. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil raziskati organiziranost svetovalne službe, delovne naloge svetovalnih delavk povezane s področjem dela s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami, obseg nudenja pomoči predšolskim otrokom s posebnimi potrebami s strani specialnih pedagogov, delovanje strokovnega tima v vrtcu in sestavo članov tima, usposobljenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami in zavzetost ter pripravljenost svetovalnih delavk za razvoj integracije/inkluzije predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, poslanim svetovalnim delavkam v vrtcih severovzhodne Slovenije, ki je bil apliciran na reprezentativnem vzorcu 57 svetovalnih delavk. Rezultati omenjene raziskave kažejo, da svetovalne delavke najpogosteje sodelujejo z vodstvom vrtca/šole, vzgojitelji in s pomočniki vzgojiteljev, mobilnim specialnim pedagogom in uspešno sodelujejo v strokovnem timu. Zelo malo svetovalnih delavk neposredno sodeluje pri pomoči otroku s posebnimi potrebami. Vsa znanja s področja dela z otroki s posebnimi potrebami so po njihovem mnenju pomembna in bi jih morali pridobiti že v času študija. S posameznimi nalogami in dejavnostmi se pogosteje ukvarjajo svetovalne delavke zaposlene v samostojnih vrtcih, kot v vrtcih v sklopu osnovne šole.
Keywords: predšolska vzgoja, otroci s posebnimi potrebami, integracija/inkluzija, svetovalni delavec, program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, timsko delo.
Published: 17.11.2009; Views: 3625; Downloads: 665
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Keywords: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Published: 06.01.2010; Views: 4985; Downloads: 1245
.pdf Full text (1,46 MB)

4.
INTEGRACIJA/INKLUZIJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Z VIDIKA VZGOJITELJIC V VRTCIH OBČINE ŠENTJUR
Tjaša Korun, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava integracijo/inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v vrtce. Integracija/inkluzija je dolgoročen razvojni proces, ki teče vse od rojstva. Pomeni vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne skupine vrtcev ali šol zaradi boljšega usposabljanja otroka, socialnega zorenja zdravih otrok, zaradi spoznavanja in sprejemanja različnosti v družbi nasploh. Integracija/inkluzija omogoča, da se vključujejo v vzgojno-izobraževalne ustanove vsi otroci s svojimi individualnimi značilnostmi in posebnostmi, interesi, hkrati s tem pa oblikuje in omogoča vrtec različnih vedenj in ponuja pomembne in individualne prilagoditve izobraževanja vsakemu otroku v skupnosti oddelka (Kogovšek, Ozbič, Košir, 2009). Za dosego vsega tega pa je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje. Ker v zadnjih letih v Sloveniji vse bolj težimo k postopni integraciji in inkluziji otrok s posebnimi potrebami v redne skupine vrtca in šole, sem v teoretičnem delu izpostavila oba izraza in ugotavljala njun pomen ter s čim se povezujeta. Prav tako sem podrobneje opredelila otroke s posebnimi potrebami, vlogo vzgojitelja/učitelja, defektologa do integracije/inkluzije ter stališča vzgojiteljev in specialnih pedagogov do integracije/inkluzije ter pogoje za uspeh le-te. V drugem, empiričnem delu sem se osredotočila na vzgojiteljice kot neposredne udeleženke vzgoje in izobraževanja. Zanimala so me nekatera mnenja vzgojiteljic o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami v redne skupine vrtcev in o pogojih za uspeh le-te. Pridobljeni rezultati kažejo na to, da vprašane vzgojiteljice v nekaterih mnenjih o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami in o pogojih za uspeh le-te izražajo pozitivno mnenje, v nekaterih so neopredeljene ali pa imajo negativno mnenje.
Keywords: integracija, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, pogoji
Published: 04.01.2010; Views: 12170; Downloads: 3133
.pdf Full text (481,79 KB)

5.
Stališča vrstnikov do inkluzije gluhih otrok v osnovni šoli
Saša Frece, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil pobližje spoznati vrstniško sprejemanje gluhih učencev. V teoretičnem delu sem najprej predstavila značilnosti odraščanja gluhih otrok, predstavila proces integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami ter opredelila stališča in njihove značilnosti. V okviru empiričnega dela raziskave pa sem želela preučiti vrstniško sprejemanje gluhih učencev v osnovni šoli; stališča, ki jih imajo učenci do sprejemanja, sodelovanja, prijateljevanja in nudenja pomoči gluhim otrokom, ter ali so razlike v stališčih med dečki in deklicami ter med razredom, v katerem je integriran gluhi učenec, in ostalimi razredi, kjer ga ni. Podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 134 učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Uporabila sem kvantitativno obdelavo podatkov, pri kateri sem tabelarično prikazala frekvenčne distribucije odgovorov (f in f% ). Odvisne zveze med spremenljivkami sem preizkusila s χ2 —testom in s Kullbackovim testom (S↑). V okviru raziskave sem ugotovila, da so med mnenji sodelujočih določene podobnosti in pa tudi razlike. Glede na rezultate moje raziskave pa menim, da imajo vrstniki na splošno pozitiven odnos do gluhih vrstnikov, saj jih v veliko pogledih obravnavajo kot sebi enake in so jim pripravljeni z veseljem nuditi pomoč, če jo potrebujejo.
Keywords: Gluhi otroci, gluhota, integracija, inkluzija, stališča, vloga stališč.
Published: 22.07.2010; Views: 2399; Downloads: 407
.pdf Full text (1,04 MB)

6.
PRIPRAVA UČITELJEV NA DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Petra Erjavc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli je postala vedno bolj zahtevna, saj je vedno več učencev z različnimi potrebami vključenih v redne osnovne šole. Potrebno je več priprav na delo, sodelovanja s starši in več dodatnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. Glede na raznolikost posebnih potreb učencev, ki so vključeni v redne osnovne šole, so se spremenile tudi metode poučevanja, didaktični pripomočki in organizacija pouka. V veliko pomoč učiteljem in učencem s posebnimi potrebami sta individualiziran program in dodatna strokovna pomoč, ki pospešita in hkrati olajšata učenčev napredek. Različnost, drugačnost, izvirnost, individualnost učencev predstavlja osnovno izhodišče učiteljevega dela v šoli.
Keywords: Učenci s posebnimi potrebami, učenci z učnimi težavami, integracija, inkluzija, individualni program, stališča in priprava razrednih učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami.
Published: 13.04.2011; Views: 6261; Downloads: 1233
.pdf Full text (509,31 KB)

7.
PRAVNI IN DEJANSKI POLOŽAJ OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Sandra Vezonik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana pravica otrok s posebnimi potrebami do enakega dostopa do izobraževanja, proces integracije teh otrok v redno šolo in njihov dejanski položaj. Obravnavana problematika je razdeljena na štiri temeljne dele. Na začetku avtorica opredeli otroke s posebnimi potrebami ter nas seznani s pojmoma inkluzivno izobraževanje in integracija. Sledi kratek prikaz šolanja in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami skozi zgodovino. V drugem delu so obravnavane otrokove pravice, poudarek je na pravici do izobraževanja in uresničevanju te pravice pri otrocih s posebnimi potrebami. Navedeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, ki zadevajo to problematiko. Sledi pregled nacionalne zakonodaje otrok s posebnimi potrebami ter njihove vzgoje in izobraževanja. Predstavljen je potek usmeritev otrok s posebnimi potrebami, dejanski položaj skozi pregled sodnih odločb. Avtorica v prilogi opravi intervju z deklico, učenko s posebnimi potrebami in njenim učnim spremljevalcem. V zadnjem delu sledi pregled tujih pravnih izkušenj s področja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Prikazan je proces integracije v Avstriji in primerjava z našo zakonodajo.
Keywords: otrokove pravice, pravica do izobraževanja, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija
Published: 24.03.2011; Views: 3012; Downloads: 377
.pdf Full text (387,06 KB)

8.
SOCIALNI POLOŽAJ UČENCEV Z ASPERGERJEVIM SINDROMOM V OSNOVNI ŠOLI
Katarina Pogorevc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osebe z Aspergerjevim sindromom strokovnjakom še danes predstavljajo eno veliko uganko. Čeprav je o Aspergerjevem sindromu napisane že kar nekaj literature, se strokovnjaki še vedno poglabljajo v to motnjo. Preučiti in ugotoviti želijo, katera področja, spretnosti so pri osebah z Aspergerjevim sindromom bolje razvita, katera manj, poskušajo pa razumeti tudi kakšno je njihovo delovanje v vsakodnevnem življenju in kakšne medsebojne odnose so sposobni vzpostaviti. V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej razložena pojem integracije in pojem inkluzije, sledi zakonska podlaga v vzgoji in izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, nato je predstavljena sama definicija, kaj Aspergerjev sindrom je, vzroki za nastanek te motnje, značilnosti in razvoj otrok z Aspergerjevim sindromom ter sama obravnava teh otrok. Na koncu tega dela so predstavljeni še različni položaji, ki jih učenci zasedajo znotraj razredov ter metoda s katero ugotavljamo te položaje, podani pa so tudi predlogi, kako nuditi pomoč socialno nespretnim učencem. V empiričnem delu je najprej zajeta analiza sociometrične preizkušnje, nato pa analiza rezultatov pridobljenih s strukturiranim intervjujem. Analiza dobljenih rezultatov sociometrične preizkušnje je pokazala, da večina učencev z Aspergerjevim sindromom znotraj razredov zaseda precej slabše položaje, kot pa njihovi vrstniki, kar posledično vodi do tega, da se sošolci raje izogibajo učencev z omenjeno motnjo, jih zavračajo in prezirajo. Na te rezultate se navezujejo še rezultati pridobljeni pri strukturiranem intervjuju, kjer se je izkazalo, da učenci z Aspergerjevim sindromom sami ocenjujejo, da imajo veliko prijateljev, da se v njihovi družbi zelo dobro počutijo, da se z njimi pogostokrat srečujejo, pa ne samo v šoli pri pouku, ampak tudi pri šolskih in zunajšolskih dejavnostih ter na rojstnodnevnih zabavah. Pri vsem tem je zanimivo to, da se pridobljeni rezultati pri sociometrični preizkušnji in strukturiranem intervjuju med seboj ne dopolnjujejo in ujemajo najbolje, ampak so si v nasprotju s pričakovanim.
Keywords: Integracija, inkluzija, Aspergerjev sindrom, socialni položaj, sociometrična preizkušnja...
Published: 19.07.2011; Views: 3234; Downloads: 630
.pdf Full text (436,87 KB)

9.
DELOVANJE UČITELJA V MULTIKULTURNEM RAZREDU Z VIDIKA INTEGRACIJA/INKLUZIJE
Gregor Pirš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu se ukvarjamo z raziskovanjem učiteljevega delovanja v multikulturnem razredu z vidika integracije in inkluzije. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme (priseljenec – migrant, multikulturnost, integracija, inkluzija). Predstavili smo tudi koncept večkulturne pedagogike, otrokovih in človekovih pravic. Nato smo predstavili študijo Euridyce-a, iz katere smo izhajali za naš teoretični del. V teoretičnem delu smo na vzorcu učiteljev iz srednje šole IES Jandía izvedli anketo. Cilj anketnega vprašalnika je bil definirati odnos učiteljev do večkulturne vzgoje. Anketni vprašalnik je vrnilo 20 učiteljev, rezultati so predstavljeni tako tabelarično kot v opisni obliki. Empirični del vsebuje tudi predstavitev projekta Most do Romov, ki predstavlja slovenski projekt proti socialni izključenosti. Zaključek diplomskega dela predstavlja poglavje Zaključki, v katerem smo najprej povzeli naše delo ter navedli, kateri cilji so se uresničili in kateri so se uresničili delno. V zaključnem delu je podanih tudi nekaj konkretnih primerov, kako lahko šola svoje multikulturno delovanje še dodatno izboljša.
Keywords: integracija, inkluzija, večkulturna pedagogika, Evropska unija, socialna izključenost, družba
Published: 06.09.2011; Views: 1832; Downloads: 224
.pdf Full text (1,42 MB)

10.
TIMSKO DELO VZGOJITELJEV IN DRUGIH STROKOVNJAKOV PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Milena Korenak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Timsko delo vzgojiteljev in drugih strokovnjakov pri delu z otroki s posebnimi potrebami obravnava timsko delo, ki je vezano na izdelavo individualiziranega programa. Sestavljeno je iz dveh delov - iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje timsko delo, vrste timov, oblikovanje in razvoj tima, cilje in prednosti timskega dela, opisuje timsko delo v vrtcu ter opredeljuje vloge v timu. Natančneje so opisane tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, integracija in inkluzija otrok s posebnimi potrebami ter delo vzgojitelja in stres pri delu z otroki z motnjami. Podrobno pa so opisani tudi dejavniki uspešnosti timskega dela. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti zastopanost posameznih dejavnikov pri timskem delu. Dejavnike smo nato primerjali še glede na delovno mesto in delovne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja – anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med strokovne delavce v celjski regiji, ki imajo v skupino vključenega otroka s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali, da so v timu najbolj zastopani dejavniki predanosti, uresničevanja in sprejetosti, najmanj pa je zastopan dejavnik zaupanja. Prav tako lahko iz rezultatov razberemo, da anketiranci dejavnike uspešnosti timskega dela ocenjujejo zelo visoko, razen pri dejavniku zaupanja, kjer se največje odstopanje oziroma nizka stopnja timskega dela pokaže pri kritičnosti do slabosti tima in pri dvomu o sprejemanju rešitev. Bistvene razlike glede na delovno mesto in glede na delovne izkušnje pa se ne pojavljajo.
Keywords: predšolska vzgoja, specialna pedagogika, timsko delo, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, individualiziran program, usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, dejavniki uspešnosti timskega dela
Published: 18.07.2011; Views: 3298; Downloads: 717
.pdf Full text (1,96 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica