| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji : magistrsko delo
Tamara Ješovnik, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji je raziskati odnos učiteljev do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost priseljencev v novem okolju v Sloveniji ter Angliji. Otroci priseljenci so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji ali Angliji in katerih materni jezik ni slovenščina ali angleščina in so po priselitvi v Slovenijo ali Anglijo vključeni v slovenski ali angleški vzgojno-izobraževalni sistem in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je torej, kako se učitelji čutijo usposobljene, njihova ocena odnosov klime v razredu, njihova ocena zadovoljstva, proces inkluzivnega izobraževanja ter kako se počutijo kompetentni v inkluzivnem izobraževanju priseljencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi priseljenec, migrant in pripadajoči pravni statusi priseljenih osnovnošolskih otrok. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom, ki smo ga posredovali učiteljem in pedagoškim delavcem v Sloveniji in Angliji, proučili kako uspešni se počutijo na inkluzivnem področju. Raziskavo smo razdelili v tri večje sklope, ki kažejo uspešnost vključevanja otrok priseljencev v novo okolje, in sicer: na 1. oceno inkluzivnega izobraževanja (ocena usposobljenosti, ocena odnosov klime v razredu, ocena samozadovoljstva učiteljev glede na uspešnost inkluzije), 2. proces inkluzivnega izobraževanja učiteljev (pripomočki, izvajanje pouka, potrebe po dodatni usposobljenosti in načrtovanju pouka) ter 3. kompetentnost učiteljev v inkluzivnem izobraževanju (kompetentnost za socialno vključenost, emocionalno vključenost, učno (storilnostno) vključenost. Rezultati kažejo, da se učitelji v obeh državah čutijo usposobljene za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri poučevanju otrok priseljencev, vendar so glede svoje usposobljenosti bolj prepričani učitelji iz Anglije. Vsi učitelji tudi pozitivno vrednotijo inkluzijo, kar pa je pogoj za uspešno izvajanje inkluzije.
Keywords: Inkluzija, odnos učiteljev, šolanje otrok iz drugih držav, Slovenija, Anglija.
Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 29; Downloads: 8
.pdf Full text (1,91 MB)

2.
Veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti za vse otroke : magistrsko delo
Diana Oman, 2022, master's thesis

Abstract: V rednih programih vzgoje in izobraževanja je vedno več otrok s posebnimi potrebami, pri katerih se z različno intenzivnostjo izkazujejo posebne potrebe. Ti otroci potrebujejo ustrezne načine dela, pomoč, podporo in prilagoditve za premagovanje ovir, motenj ali primanjkljajev. V skupini otrok s specifičnimi učnimi težavami obstaja skupina otrok, ki učiteljem zaradi neobvladovanja njihovega vedenja povzroča veliko preglavic – to so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ti otroci so zaradi svojega motečega vedenja v šoli in v razredu v stalnem konfliktu z okoljem, ker ne spoštujejo pravil, so zelo izstopajoči in povzročajo težave učiteljem, vrstnikom, staršem in širšemu okolju. Tudi nadarjeni in bistri učenci imajo lahko neprimerno, odklonilno, izstopajoče vedenje oziroma določene čustvene in vedenjske težave. Na žalost ti čustveni in vedenjski odzivi prikrijejo njihovo nadarjenost in so le ti opaženi kot motnja. Ti dvojno izjemni učenci, ki so nadarjeni in imajo čustvene in vedenjske težave, lahko z različno spretnostjo obvladujejo strategije, s katerimi prikrijejo te težave. Ker so otroci, ki so nadarjeni, a imajo težave na področju vedenja, čustvovanja in socialnega vključevanja, zelo prezrti v svojih dejanskih potrebah, zaradi česar so prikrajšani tako na učnem kot čustvenem in socialnem področju, smo se odločili, da v okviru te magistrske naloge raziščemo, v kolikšni meri so kriteriji za evidentiranje nadarjenosti veljavni za vse otroke, tudi tiste s posebnimi potrebami oziroma v našem primeru za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Keywords: nadarjenost, čustvene in vedenjske težave, dvojna izjemnost, veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti, inkluzija
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 150; Downloads: 41
.pdf Full text (2,06 MB)

3.
Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko delo
Katja Brumen, 2022, master's thesis

Abstract: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu. V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Keywords: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 187; Downloads: 74
.pdf Full text (1,59 MB)

4.
Inkluzija in inkluzivni pristopi pri terapiji s pomočjo konja : magistrsko delo
Nina Korošec Mladenović, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega kot tudi praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili inkluzijo in terapijo s pomočjo konja, ter opredelili osebe s posebnimi potrebami; slednje najprej na splošno, nato pa podrobneje opisali štiri izbrane skupine, na osnovi katerih je temeljil naš praktični del naloge. Namen te magistrske naloge je prikaz pozitivnega vpliva in učinkov inkluzivnih pristopov, metod poučevanja in oblik dela pri posameznih terapevtskih pristopih in dejavnostih terapije s pomočjo konja, pri štirih izbranih skupinah oseb s posebnimi potrebami; pri uporabniku z motnjo avtističnega spektra, uporabniku z Downovim sindromom, uporabniku s težjo motnjo v duševnem razvoju in gibalno oviranemu uporabniku - uporabniku s hemiparezo. Za vsako od teh izbranih skupin smo podali nabor najbolj učinkovitih zgoraj navedenih inkluzivnih dejavnosti/pristopov, metod poučevanja in oblik dela, s katerimi terapevt za terapijo s pomočjo konja izboljša učinke terapije s pomočjo konja.
Keywords: inkluzija, terapija s pomočjo konja, osebe s posebnimi potrebami, inkluzija pri terapiji s pomočjo konja
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 154; Downloads: 43
.pdf Full text (6,69 MB)

5.
Pojav neželenega vedenja učencev in strategije učiteljev za preprečevanje ter spoprijemanje z njim v nižjih razredih osnovne šole : magistrsko delo
Sara Grašič, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je naslovljen problem pojavljanja neželenega vedenja v nižjih razredih osnovne šole ter predstavljeni odzivi učiteljev nanje in strategije, ki jih uporabljajo za preprečevanje neželenega vedenja ter strategije, ki jih uporabljajo, ko se neželeno vedenje že pojavi. Namen magistrskega dela je bil tudi raziskati zaznave učiteljev glede pojavnosti neželenega vedenja pri učencih, ki imajo usmeritve v primerjavi z učenci brez usmeritev. Neželeno vedenje se lahko pojavlja zaradi različnih dejavnikov, ti lahko izvirajo iz bioloških osnov, družine, šole ali vpliva vrstnikov. Velik vpliv na pojav neželenega vedenja ima učitelj s svojim stilom vodenja razreda. Pomemben je tudi odnos, ki se razvije med učiteljem in njegovimi učenci. Neželeno vedenje je pogosto povezano z nezmožnostjo samouravnavanja lastnega vedenja, ki je posledica pomanjkanja empatije, slabe samopodobe in občutka nesprejetosti učenca, zato je pomembno, da učitelji v pouk vnašajo elemente socialnega učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja sedmih učiteljic, ki poučujejo na razredni stopnji, je pokazala, da se učiteljice zavedajo pomembnosti podpornih odnosov znotraj razreda in vnašanja preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenega vedenja. Učiteljice v nižjih razredih osnovne šole zaznavajo lažje oblike neželenega vedenja. Raziskava je pokazala, da največ neželenega vedenja zaznavajo pri učencih, ki so usmerjeni kot ADHD ali kot učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. Raziskava njihovega stališča do vključevanja učencev, ki so usmerjeni, je pokazala, da imajo pretežno pozitivna stališča do vključevanja, vendar zaznavajo vsako šolsko leto več odločb o usmeritvah učencev.  
Keywords: neželeno vedenje, pozno otroštvo, vodenje razreda, inkluzija, strategije
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 178; Downloads: 70
.pdf Full text (2,19 MB)

6.
Vloga strokovnih delavcev vrtca pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Živa Lipovec, 2022, master's thesis

Abstract: V zadnjem obdobju se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v redne vrtce. V magistrskem delu smo se osredotočili na pojem inkluzije, povezovanja, socialnega sprejemanja, nudenju pomoči šibkejšim ter sodelovanju z različnimi strokovnimi delavci ter s starši otrok s posebnimi potrebami. V raziskavo je bilo vključenih 148 strokovnih delavcev vrtcev (vzgojitelji, vzgojitelji – pomočniki vzgojiteljev). Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da strokovni delavci največ novega znanja o otrocih s posebnimi potrebami pridobijo s pomočjo knjig in člankov, sledijo predavanja, ki jih organizira vrtec. Prav tako smo ugotovili, da vrtci svojim zaposlenim zagotovijo predavanja na temo otrok s posebnimi potrebami. Večina strokovnih delavcev sodeluje pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami, vendar so v pripravo individualiziranega programa bolj vpeti vzgojitelji kot pomočniki vzgojiteljev. Prav tako je večina strokovnih delavcev seznanjena s prilagoditvami za delo z otroki s posebnimi potrebami ter jih v pedagoški praksi tudi upošteva. Slabše strokovni delavci poznajo zakonodajo, povezano z otroki s posebnimi potrebami. V praksi dobro sodelujejo s svetovalno službo in z zunanjimi strokovnjaki. Starše otrok s posebnimi potrebami strokovni delavci redno obveščajo o napredku njihovega otroka in si prizadevajo, da bi za delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno prilagodili fizično in didaktično okolje.
Keywords: Inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, individualiziran program.
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 426; Downloads: 133
.pdf Full text (1,44 MB)

7.
Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Tina Hartman, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 477; Downloads: 160
.pdf Full text (763,53 KB)

8.
Uporabnost socialnih iger pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja : magistrsko delo
Nives Španinger, 2021, master's thesis

Abstract: Z vstopom v vrtec in šolo otroci razširijo svoje socialno okolje ter vstopajo v prve prave socialne odnose izven družinskega kroga. V družbi vrstnikov začnejo otroci kmalu opažati medsebojno različnost. Da bi se otroci s posebnimi potrebami v šolskem okolju počutili sprejete ter razvili vse svoje potenciale, je naloga šole, da vzpostavi ter vzdržuje vzpodbudno in strpno vzgojno okolje. Namen magistrskega dela je izpostaviti kako socialne igre kot didaktično sredstvo, pripomorejo k oblikovanju takšnega okolja. V teoretičnem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, njihova socialna sprejetost, izobraževanja nekoč in danes, ter vloga učitelja pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v razred. Predstavili smo pomen in vpliv otroške igre na psihosocialni razvoj otroka, ter natančneje raziskali uporabnost socialnih iger pri sprejemanju drugačnosti. V empiričnem delu smo raziskali poznavanje socialnih iger med učitelji, pogostost njihove uporabe, ter pozitivne učinke izvajanja socialnih iger pri inkluzivnem delu v šoli. Rezultati so pokazali, da učitelji po kontinuiranem izvajanju socialnih iger, v povprečju opažajo zadovoljiv napredek v socialni uspešnosti učencev, ter vpliv socialnih iger na refleksijo lastnih stališč, vrednot in strokovnega znanja. Učitelji prav tako potrdijo uspešnost socialnih iger pri socialnem vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrstniško skupino.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, socialna sprejetost, socialne igre, inkluzija, drugačnost, različnost
Published in DKUM: 25.01.2022; Views: 494; Downloads: 136
.pdf Full text (2,01 MB)

9.
Stališča staršev predšolskih in osnovnošolskih otrok do inkluzije v vzgoji in izobraževanju
Sanja Kozel, 2021, master's thesis

Abstract: Inkluzija kot proces, ki najde prostor za vse otroke, nam omogoča, da vsem otrokom ponudimo pravico do izobraževanja ‒ ene temeljnih človekovih pravic. Ni dovolj, da inkluzijo poznamo, o njej govorimo, pomembno je, da jo v praksi kakovostno izvajamo. Kot eden ključnih dejavnikov za uspešnost inkluzivne vzgoje in izobraževanja se izpostavljajo pozitivna stališča do oseb s posebnimi potrebami, zato zraven pomembnih stališč strokovnih delavcev, vrstnikov in okolja do inkluzije v našem delu pozornost usmerjamo na stališča staršev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna so stališča staršev do izvajanja inkluzije v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo nas je, ali imajo status otroka (posebne potrebe), stopnja otrokovega izobraževanja ali izobrazba staršev statistično značilen vpliv na njihovo vrednotenje inkluzije. Instrument zbiranja podatkov je bil skrajšan in prilagojen anketni vprašalnik Parent Perspectives on Inclusive Education in Rural Alberta, Canada (Loreman, McGhie-Richmond, Barber in Lupart, 2009), ki ga je izpolnjevalo 289 staršev otrok, vključenih v proces predšolske ali osnovnošolske vzgoje in izobraževanja severovzhodne Slovenije. Rezultati kažejo, da lahko govorimo o pozitivnih stališčih staršev do inkluzije, pri čemer se strinjajo, da so posebne potrebe v razredu spoštovane in vrstnikov ne ovirajo pri pridobivanju znanja. Kljub temu da na splošno govorimo o pozitivnih stališčih, pa status otroka (posebne potrebe) pokaže na to, da inkluzijo višje vrednotijo starši otrok s posebnimi potrebami. Glede na to da izobrazba staršev ne kaže statistično značilnega vpliva na stališča staršev do inkluzije, pa stopnja vzgoje in izobraževanja otrok pokaže na dejstvo, da inkluzijo višje vrednotijo starši mlajših otrok s posebnimi potrebami.
Keywords: inkluzija, stališča, otroci s posebnimi potrebami, starši
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 421; Downloads: 101
.pdf Full text (2,44 MB)

10.
Komunikacija med vzgojitelji in starši otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtcev v mariboru in okolici : magistrsko delo
Mateja Korpar, 2021, master's thesis

Abstract: Otroci s posebnimi potrebami so predvsem otroci, potrebni posebnega razumevanja, posebne ljubezni in pozornosti. Zato je v vrtcu zelo pomembna zgodnja obravnava, ki otroku omogoči, da lahko čim prej začne koristiti dodatno strokovno pomoč za odpravljanje svojih primanjkljajev. Vendar se zelo pogosto zgodi, da ni tako tudi zaradi premalo usposobljenega kadra in same komunikacije vzgojitelj – starši. Starši otrok s posebnimi potrebami večkrat zavračajo komunikacijo in se je izogibajo, ko jim vrtec želi sporočiti svoje videnje, zato se zgodi, da otroci niso obravnavani pravočasno in zelo težko nadomestijo zamujene ure pomoči. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razložimo pot od segregacije do inkluzije, nadaljujemo z usposabljanjem vzgojiteljev v rednih oddelkih vrtca. V nadaljevanju podajamo procese in načine komuniciranja ter prakso, ki se izvaja v vrtcih. Teoretični del zaokrožamo s predstavitvijo postopka pridobitve zapisnika in kasneje odločbe za otroka s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge je podana analiza anket, ki smo jih pridobili od vzgojiteljic vrtcev iz Maribora in okolice. Podatke smo obdelali v SPSS-programu. V anketi nas je zanimalo mnenje vzgojiteljev, ali so dovolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami, kako za njihovo usposabljanje skrbi zavod ter kakšno komunikacijo imajo s starši otrok s posebnimi potrebami. Rezultati naše raziskave so pokazali, da večina zavodov podpira inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce, prav tako se zavedajo usposobljenosti zaposlenih in jih dodatno izobražujejo. Vzgojiteljem delo z otroki s posebnimi potrebami predstavlja izziv, čeprav se včasih čutijo premalo usposobljeni za delo z njimi. Ugotavljajo pa, da se starši otrok s posebnimi potrebami še vedno ne zavedajo dovolj pomena sodelovanja in komunikacije z vzgojiteljem, a dobro sodelujejo, kadar gre za pridobivanje odločbe za otroka s posebnimi potrebami.
Keywords: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, komunikacija
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 543; Downloads: 110
.pdf Full text (1,37 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica