| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Citotoksičnost in učinkovitost C87- inhibitorja tumorje - nekrotizirajočega faktorja alfa na humanih celičnih linijah
Adriana Kralj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Bolezni, povezane s prekomernim izločanjem vnetnega citokina TNF-α, v razvitih državah predstavljajo vedno večji problem. Slaba lastnost zdravil, kot so monoklonska protitelesa (infliksimab, adalimumab in golimumab), certolizumab pegol in etanercept, ki se trenutno uporabljajo za zdravljenje teh bolezni, so različne kožne reakcije, vpliv na plodnost in potek nosečnosti, imunogenost, povečanje možnosti za nastanek kožnega raka ter visoki stroški proizvodnje. Posledično se iščejo cenejši in enako učinkoviti računalniško načrtovani mali molekularni inhibitorji TNF-α, ki so se v zadnjih letih izkazali kot potencialna rešitev tega problema. K tem računalniško načrtovanim majhnim molekularnim inhibitorjem spada tudi inhibitor C87. Inhibitor C87 so testirali na mišjih modelih s hepatitisom in ugotovili, da učinkovito inhibira TNF-α ter poveča preživetje živali. V diplomskem delu smo se odločili za preizkus inhibitorja C87 na izbrani humani celični liniji, da bi ugotovili, če obstaja dovolj velika koncentracija C87, ki ni citotoksična in ki inhibira TNF-α. Glede na rezultate smo potrdili oz. ovrgli njegov potencial kot biološko zdravilo za vnetne bolezni. Najprej smo za potrebe eksperimenta s TNF-α in C87 optimizirali eksperimentalne pogoje za uporabljene humane celične linije različnih izvorov (imunske celice, epitelne celice in celice vratu ter glave), kar pomeni, da smo posebej za adherentne in suspenzijske humane celične linije z MTT metodo določili število celic, pri katerih je bila celična viabilnost glede na koncentracijo celic najvišja. Določili smo tudi najvišje koncentracije C87, ki niso citotoksične, za vsako uporabljeno humano celično linijo posebej. V nadaljnjih eksperimentih smo se odločili uporabiti eno celično linijo, v našem primeru je to bila celična linija Jurkat, na kateri smo izvedli eksperiment s TNF-α in C87 in na podlagi katere smo izbrali koncentracijo TNF-α. Glede na rezultate eksperimenta s TNF-α in C87 smo dognali, da koncentracija 250 nM neučinkovito zavira TNF-α koncentracije 10 ng/mL. Sklenili smo, da C87 v koncentraciji 250 nM ne predstavlja potenciala za biološko zdravilo za zdravljenje boleznih, kjer je povečano delovanje TNF-α.
Keywords: TNF-α, C87, vnetne bolezni, inhibitorji TNF-α, imortalizirane humane celične linije
Published: 08.10.2020; Views: 118; Downloads: 17
.pdf Full text (1,44 MB)

2.
INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100, PRI POVIŠANI TEMPERATURI
Gregor Žerjav, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S klasično potenciodinamsko metodo smo preučevali vpliv neionskega surfaktanta TRITON-X-100 na korozijo feritnega nerjavnega jekla X4Cr13 v 1M H2SO4 pri petih različnih temperaturah. Kritično miceljno koncentracijo uporabljenega surfaktanta smo določili na osnovi merjenja površinske napetosti. Inhibicijsko učinkovitost smo izračunali pri različnih temperaturah in sicer v območju od 25 oC do 45 oC. Na podlagi meritev ugotavljamo, da učinkovitost inhibicije raste z večanjem koncentracije surfaktanta TRITON-X-100, medtem ko z naraščanjem temperature le–ta upada. Adsorpcija surfaktanta TRITON-X-100 sledi Flory-Hugginsovi adsorpcijski izotermi. Z uporabo termodinamskih enačb smo izračunali termodinamske parametre (ΔGads,, ΔHads , ΔSads). Nenazadnje smo izračunali tudi arrheniusov parameter in aktivacijsko energijo. Spreminjanje vrednosti aktivacijske energije v odvisnosti od koncentracije surfaktanta kaže na spremembo mehanizma adsorpcije surfaktanta TRITON-X-100 na površino jekla in sicer iz fizikalne adsorpcije do kemisorpcije.
Keywords: neionski surfaktant, inhibitorji korozije, žveplova(IV) kislina, Flory-Hugginsova adsorpcijska izoterma, kritična miceljna koncentracija (CMC), termodinamski parametri
Published: 09.05.2020; Views: 572; Downloads: 36
.pdf Full text (7,97 MB)

3.
Analiza aminov na jeklu
Natalija Grah, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali učinkovitost inhibicije osmih izbranih aminov, in sicer 2-etil-heksil-amina, anilina, benzilamina, butilamina, etilamina, izopropilamina, oktilamina in trietanolamina kot potencialne korozijske inhibitorje. Poskuse smo izvedli na nizko legiranem jeklu C15, pri čemer smo korozijski inhibitor dodajali v raztopino korozivnega medija. Potopitvene preskuse smo izvedli pri dveh temperaturah: sobni (25 °C) in pri 70 °C. Z elektrokemijskimi meritvami smo nadaljevali le pri sobni temperaturi. Za najučinkovitejše molekule smo izvedli še meritve s 3D-profilometrom, meritve omočitvenega kota in FTIR-analizo. Kot korozivni medij smo izbrali 3-odstotno raztopino NaCl. Amine smo dodajali v dveh različnih utežnih deležih, prvi (nižji) je bil 0,1 % in drugi (večji) 1,0 %. Za izboljšanje inhibicije smo preskusili tudi, kakšen učinek ima na korozijo dodatek jodidnih ionov. V ta namen smo korozivnemu mediju z in brez korozijskega inhibitorja dodali KI. Tudi pri tem smo uporabili dva različna utežna deleža dodatka KI – 0,5 in 1,0 %. Vse vzorce smo pripravljenim raztopinam pustili izpostavljene 72 ur. Nadalje so uporabili različne elektrokemijske metode: kronopotenciometrične meritve, meritve polarizacijske upornosti in potenciodinamske meritve. Prvi dve metodi sta potekali 10 ur, medtem ko smo potenciodinamske meritve izvedli po 10 urah, pri sobni temperaturi, z obema koncentracijama aminov in 0,5-odstotnim dodatkom KI. Na podlagi rezultatov potopitvenih preskusov smo določili učinkovitost inhibicije, korozijsko hitrost in sinergistični parameter. Ugotovili smo, da na učinkovitost posameznega amina vpliva koncentracija, temperatura in v manjši meri tudi dodatek KI. Najvišjo učinkovitost inhibicije (61,57 %) smo dosegli z dodatkom 1,0 % izopropilamina pri 70 °C. S pomočjo potenciodinamskih krivulj smo ugotovili, da pri višji koncentraciji aminov (1,0 %) prevladuje mešani tip korozijskih inhibitorjev. Z rezultati površinske analize smo na koncu dobili podatke o razliki med vzorcem v neinhibirani raztopini in vzorcem v inhibirani raztopini, s čimer potrjujemo adsorpcijo aminov na površino jekla C15.
Keywords: amini, elektrokemija, površinska analiza, korozijski inhibitorji
Published: 16.09.2016; Views: 934; Downloads: 69
.pdf Full text (3,66 MB)

4.
Obstojnost protikorozijskih hidrofobnih prevlek pri povišani temperaturi
Julij Lozinšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predhodno obdelane jeklene podložke smo potopili v stearinsko kislino z namenom, da bi preverili korozijske inhibicijske lastnosti. Vzorce smo zbrusili, očistili in jih zaščitili s slojem stearinske kisline. Sloj smo tvorili s potopitveno metodo. Korozivno okolje je bila razredčena klorovodikova kislina. Pri poskusih smo spreminjali temperaturo korozivnega okolja v intervalu od 25 °C do 80 °C. Spreminjali smo še čas potopitve vzorcev v stearinski kislini, in sicer smo izvajali 3-urno in 24-urno potopitev. Glavni konstantni parametri so bili koncentracija stearinske kisline, koncentracija klorovodikove kisline in čas potopitve v korozivnem mediju. Pri poskusih smo zasledili določeno odstopanje meritev pri višjih temperaturah, na kar so vplivale nekatere spremenljivke, ki jih nismo predvideli. Te so: – predzgodovina vzorcev; - neenaka kemijska sestava vzorcev; - nepopolnost zaščitnega sloja; - mehanske obremenitve pri izdelavi vzorcev; - povečana kontaktna površina vzorcev. Vse te spremenljivke so predvidoma vplivale na vrednost inhibicijske učinkovitosti. Najvišjo inhibicijo smo pri 3-urni in 24-urni potopitvi v stearinski kislini dobili pri najnižji temperaturi 25 °C. Inhibicija je pri 3-urni in 24-urni potopitvi padala od temperature 25 °C do 40 °C. Pri 24-urni potopitvi smo dosegli višje inhibicije kot pri 3-urni. Nepričakovano se je inhibicijska učinkovitost pri 3-urni in 24-urni potopitvi v območju med 40 °C in 70 °C močno povečala. Eksperimentalno delo prikazuje možnost uporabe nasičenih maščobnih kislin v namene inhibicije korozije kovinskih materialov. Stearinska kislina je nedvomno primerna, saj je ekonomsko ugodna, je dostopna, okolju prijazna in lahko odstranljiva s površine materiala. Izstopajoča slaba lastnost je mehanska neobstojnost. Vsekakor so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli vse parametre, ki vplivajo na njene inhibicijske lastnosti. Nadaljnje raziskave bi zagotovo pripomogle k izboljšavam inhibicijskih lastnosti te maščobne kisline.
Keywords: korozijski inhibitorji, protikorozijski surfaktanti, stearinska kislina, korozija, organski inhibitorji
Published: 19.07.2016; Views: 847; Downloads: 86
.pdf Full text (3,52 MB)

5.
ŠTUDIJA SINERGIJSKEGA UČINKA INHIBITORJEV V RAZTOPINI H2SO4
Ina Vogel, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil preučiti sinergijski učinek kombinacije inhibitorjev na potek korozije na nerjavnem jeklu W. Nr. 1.4057 v raztopini H2SO4, s koncentracijo, c = 0.075 mol/L. Uporabili smo dva različna inhibitorja NaNO2 in Na2B4O7, ter kombinacijo obeh. Pri poskusih smo uporabljali gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Testiranja smo izvajali pri različnih koncentracijah in različnih temperaturah. Določali smo izgubo mase, iz katere smo izračunali hitrost korozije, aktivacijsko energijo, Arrheniusov predeksponentni faktor in učinkovitost. Iz dobljenih rezultatov smo prišli do zaključka, da hitrost korozije z dvigovanjem temperature narašča in z višanjem koncentracije inhibitorjev pada. Pomembna je ugotovitev, da kombinacija inhibitorjev v korozijskem mediju poveča učinkovitost zaviranja hitrosti korozije jekla. Inhibitorni učinek sinergije je večji, kot pri posameznem inhibitorju.
Keywords: korozija, nerjavno jeklo, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, aktivacijska energija, sinergija.
Published: 10.01.2014; Views: 1144; Downloads: 74
.pdf Full text (1,58 MB)

6.
DOLOČANJE IZBRANIH SPOJIN V HIDROLIZATU BIOMASE S TEKOČINSKO KROMATOGRAFIJO
Valentina Bratuša, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je razviti metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (angl. high-performance liquid chromatography, HPLC) za določanje izbranih organskih kislin, aldehidov in ketonov v hidrolizatu biomase. Pri hidrolizi biomase nastajajo produkti, ki vsebujejo različne koncentracije organskih kislin, aldehidov, ketonov in sladkorjev. V okviru eksperimenta smo določali DL-gliceraldehid, glikolaldehid, 1,3-dihidroksiaceton (1,3-DHA), metanojsko (mravljično) kislino, etanojsko (ocetno) kislino, levulinsko kislino, 5-hidroksimetilfurfural (5-HMF) in furfural v hidrolizatih olivnih tropin, ki so bile procesirane s subkritično vodo, pri pogojih pod kritično točko vode. Analizirali smo dva vzorca, enega z dodatkom katalizatorja (žveplove kisline) in enega brez dodatka katalizatorja pri podobnem tlaku in temperaturi. Dobljena vzorca smo analizirali z optimirano HPLC metodo s kolono Varian MetaCarb 87H, komponente pa detektirali z UV/VIS detektorjem. Razvito metodo smo validirali in s primerjavo retencijskih časov določili katere od izbranih organskih kislin, aldehidov in ketonov so prisotne v kataliziranem in katere v nekataliziranem vzorcu. Analize so pokazale, da je bilo več preiskovanih komponent v kataliziranem vzorcu, vendar so bile vsebnosti nekaterih komponent v nekataliziranem vzorcu večje.
Keywords: organske kisline, aldehidi, ketoni, hidrolizat biomase, inhibitorji, tekočinska kromatografija, HPLC, validacija
Published: 05.03.2013; Views: 1506; Downloads: 141
.pdf Full text (1,92 MB)

7.
Sinergistični inhibicijski učinek Na-soli na kinetiko korozije nerjavnega jekla "1.4057" v raztopini H2SO4
Natalija Zafošnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Proučevali smo vpliv dveh pogosto uporabljenih inhibitorjev, natrijevega nitrita in natrijevega fosfata, na nerjavno jeklo »1.4057« v raztopini H2SO4 s koncentracijo, c = 0,075 mol/L. Testiranja smo izvajali pri različnih temperaturah in različnih koncentracijah inhibitorjev. Iz podatkov o izgubi mase smo določili hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, adsorpcijske izoterme in aktivacijsko energijo korozijskih procesov. Ugotovili smo, da hitrost korozije z višanjem koncentracije inhibitorjev pada, z dvigom temperature narašča in da učinkovitost posameznih inhibitorjev narašča tako z dvigom njihove koncentracije, kakor tudi temperature medija.
Keywords: korozija, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, adsorpcijske izoterme, aktivacijska energija
Published: 04.10.2010; Views: 2044; Downloads: 124
.pdf Full text (2,05 MB)

8.
ŠTUDIJA PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE NERJAVNEGA JEKLA "1.4057" z različnimi inhibitorji
Ina Vogel, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Preučevali smo korozijsko obnašanje nerjavnega jekla W. Nr. 1.4057 v raztopini H2SO4, s koncentracijo, c = 0.075 mol/L, ob dodatkih inhibitorjev različnih koncentracij. Uporabili smo štiri različne inhibitorje (Na3PO4, NaNO2, Na2O7Si3, Na2B4O7) in kombinacijo dveh (NaNO2/Na2B4O7). Poskuse smo opravili z gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Določali smo izgubo mase, iz katere smo izračunali hitrost korozije in učinkovitost inhibitorjev. Opravili smo tudi elektrokemijske meritve, ob dodatku inhibitorja NaNO2 različnih koncentracij. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se z večanjem ustrezne koncentracije inhibitorja, zmanjša korozijski proces izbranega jekla.
Keywords: korozija, nerjavno jeklo, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev.
Published: 22.12.2009; Views: 2755; Downloads: 419
.pdf Full text (1,40 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica