| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 260
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturo
Saša Ambrožič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture. Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2. S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo. S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije.
Keywords: diplomske naloge, kritična infrastruktura, zaščita kritične infrastrukture, epidemija, koronavirus
Published: 07.01.2021; Views: 109; Downloads: 24
.pdf Full text (892,12 KB)

2.
Izboljšanje organizacije izrednega prevoza
Tin Čermelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili primer logistične storitve, izvedbo in organizacijo cestnega izrednega prevoza. V prvem delu smo opredelili potrebna teoretična izhodišča, ki so potrebna za samo izvajanje prevoza. Vključili smo tudi potrebno zakonodajo za prevoze v cestnem prometu. V drugem delu smo na kratko predstavili podjetje, predstavili načrt prevoza in izvedno samega prevoza. Predstavili smo organizacijo in tudi potek prevoza na primeru s vsemi težavami in ovirami s katerimi se je prevoz soočal in kako so se le te rešile. Raziskali smo konkurenčnost v panogi in predstavili nekaj konkurentov našega podjetja. Na koncu smo podali še možne izboljšave za izredne prevoze v prihodnje in podali sklep ali so cilji doseženi.
Keywords: organizacija izrednega prevoza, spremstvo, promet, cestna infrastruktura, izredni prevoz, dovoljenja
Published: 23.11.2020; Views: 123; Downloads: 31
.pdf Full text (1,34 MB)

3.
Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture
Sašo Gjergjek, 2020, master's thesis

Abstract: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto. Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Keywords: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 138; Downloads: 49
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Keywords: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Published: 14.08.2020; Views: 250; Downloads: 62
.pdf Full text (7,77 MB)

5.
Zbirka gradiv, ki so vezana na nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa
2012

Abstract: Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa sestavlja šest repozitorijev in portal Openscience.si, ki služi kot agregator gradiv, priporočilni sistem in detektor podobnih vsebin. Openscience.si agregira vsebine iz repozitorijev in tudi zunanjih virov (dLib, Videolectures.NET, CLARIN.si, revije SAZU, Arhiv družboslovnih podatkov, DKMORS in drugih virov. Nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa smo začeli graditi leta 2012, v okviru projekta ODUN, ki je bil financiran iz sredstev Ministrstva za izobraževanje znanost in šport in Evropskih strukturnih skladov. Zbirka vsebuje članke, predstavitve, odprte podatke in druga gradiva, s katerimi smo predstavili to infrastrukturo.
Keywords: odprta znanost, odprto dostopni repozitoriji, raziskovalni podatki, nacionalna infrastruktura odprtega dostopa, detekcija plagiatov, priporočilni sistemi
Published: 20.07.2020; Views: 224; Downloads: 8
URL Link to full text; This document is also a collection of 8 documents!

6.
7.
Platforma kolesarske kulture in infrastrukture za študente v Mariboru
Kaja Pogačar, Marko Renčelj, 2018, final research report

Keywords: urbanizem, kolesarske poti, infrastruktura
Published: 26.02.2020; Views: 265; Downloads: 24
.pdf Full text (6,44 MB)

8.
Koprsko pristanišče kot objekt kritične infrastrukture
Kaja Obštetar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili kritično infrastrukturo s poudarkom na našem edinem pristanišču, kot enem izmed objektov kritične infrastrukture. Pojem kritične infrastrukture velja za kompleksnega in zahtevnega. Označuje tisto infrastrukturo, ki je bila na podlagi vseh sektorskih in medsektorskih kriterijev določena za kritično infrastrukturo. Njena pomembnost je tako velika, da bi v primeru prekinitve njenega delovanja ali celo uničenja močno ogrozili tako življenja ljudi kot tudi delovanje same države nasploh. Predstavili bomo pravno podlago, ki obravnava dotično področje. Na nacionalni ravni je to Zakon o kritični infrastrukturi, na nivoju Evropske unije pa Uredba o evropski kritični infrastrukturi ter ostale podzakonske akte. V nadaljevanju se bomo osredotočili na varovanje našega pristanišča, kot enega izmed objektov kritične infrastrukture, ki je mednarodno priznano in ki obenem predstavlja povezavo Srednje Evrope s preostalim delom sveta. Predstavili bomo pravno podlago, ki ureja varovanje, ukrepe in pooblastila varnostnikov s poudarkom na varovanju pristanišča, ki je specifično in se razlikuje od varovanja drugih objektov, in sicer trgovin, lokalov in drugih objektov. Ker je koprsko pristanišče objekt kritične infrastrukture, je vzpostavitev mehanizmov za samo zaščito ključnega pomena. Vključujoč zgolj pravno podlago, ki se nanaša na kritično infrastrukturo, na njeno varovanje in zaščito ne bi bilo dovolj za tako uspešno upravljanje koprskega pristanišča in varovanja le-tega. Zaradi navedenega so poleg zgoraj omenjene pravne podlage zasluženi še vsi interni akti, varnostno-tehnični sistem in ne nazadnje zaposleni v pristanišču z visoko pripadnostjo podjetju s Področjem pristaniške varnosti na čelu, ki se zavedajo pomembnosti in resnosti poklica, ki ga opravljajo v pristanišču. Diplomsko delo smo zaključili s potrditvijo prve zastavljene hipoteze: »V stalne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture spadajo vsi ukrepi varnostnikov, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju«, in z zavrnitvijo druge, ki se glasi: »Država zagotavlja ustrezne podlage za učinkovito varovanje kritične infrastrukture«. Glede na to, da se temu področju šele v zadnjem času namenja več pozornosti imamo dobra izhodišča za nadaljnje urejanje varnosti kritične infrastrukture.
Keywords: diplomske naloge, kritična infrastruktura, koprsko pristanišče, zasebno varovanje, viri ogrožanja, ukrepi in pooblastila varnostnikov
Published: 25.02.2020; Views: 341; Downloads: 90
.pdf Full text (376,61 KB)

9.
Atipične stvarne služnosti v teoriji in sodni praksi
Sara Knez, 2019, master's thesis

Abstract: Tipična oz. 'prava' stvarna služnost je služnost, ki jo ureja 1. odstavek 213. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zakonsko je definirana kot pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Iz tega lahko sklepamo, da je atipična stvarna služnost služnost, ki je 'pravi' stvarni služnosti podobna, vendar se od nje v določenih elementih vseeno razlikuje. Tako SPZ v 226. členu ureja nepravo stvarno služnost. Opredeljena je kot služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, a se ustanovi v korist določene osebe. Iz opredelitve vidimo, da združuje elemente tako stvarnih kot osebnih služnosti. Po vsebini oz. upravičenjih je podobna pravi stvarni služnosti, s to razliko, da se ne ustanovi v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, temveč v korist točno določene fizične ali pravne osebe. V tej značilnosti pa je podobna osebni služnosti, zaradi česar 226. člen v 2. stavku določa, da se glede nastanka in prenehanja tovrstnih služnosti uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Določba 226. člena SPZ predstavlja pravno podlago za nastanek posebne vrste služnosti, ki jih krovno ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), in sicer služnosti v javno korist. 211. člen v 2. odstavku dovoljuje omejitev lastninske pravice na nepremičnini, če je to nujno potrebno za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. Naslednji odstavek pa omogoča ustanovitev služnosti tudi za gradnjo ali nemoteno delovanje omrežij in objektov druge javne infrastrukture, v kolikor to predvideva poseben zakon. Zakon primarno zahteva pravnoposlovni nastanek služnosti v javno korist, če to ni mogoče, pa omogoča prisilni nastanek v posebnem upravnem razlastitvenem postopku. Kot služnostni upravičenec nastopajo država, občina ali investitor javne infrastrukture. Namen teh služnosti je zasledovanje javne koristi, ki mora biti podana na dveh ravneh. Da je omejitev lastninske pravice dopustna, mora biti najprej podana abstraktna javna korist. To pomeni, da mora biti služnost v javno korist predvidena za namen, določen z zakonom, poleg tega pa mora biti predvidena v ustreznem prostorskem aktu. Nato pa mora upravni organ, ki odloča v postopku, še v vsakem konkretnem primeru posebej presojati, ali je podana konkretna javna korist. Za to se zahtevata dva pogoja, in sicer: 1) služnost v javno korist je za dosego javne koristi nujno potrebna (nujnost) in 2) javna korist razlastitvenega namena je v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (sorazmernost). Potreben pa je še dodaten pogoj, da država ali občina ne razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino, s katero bi lahko dosegla isti namen. Lastniku v primeru obremenitve nepremičnine s služnostjo v javno korist pripada ustrezna odškodnina oz. nadomestilo. Naše pravo pa pozna še en institut, ki je vsebinsko primerljiv s stvarno služnostjo, in sicer zakonito služnost (legalna servituta). Formalno gledano ne gre za stvarno služnost, temveč za sklop upravičenj uporabe tuje nepremičnine, ki imajo pravno podlago neposredno v zakonu. Služnosti v javno korist in zakonite služnosti imajo skupno to, da gre v obeh primerih za javnopravne omejitve lastninske pravice na nepremičnini. Izhodišče za oblastno omejevanje lastninske pravice najdemo v 69. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. Ta določba je konkretizacija načela iz 67. členu Ustave, ki predpisuje zakonsko določanje načina pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.
Keywords: stvarna služnost, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, abstraktna javna korist, konkretna javna korist, nujnost, sorazmernost, gospodarska javna infrastruktura, razlastitveni postopek, upravna odločba, odškodnina, zakonita služnost, gospodarska in socialna funkcija lastnine, prisilna omejitev lastninske pravice
Published: 20.12.2019; Views: 548; Downloads: 85
.pdf Full text (1,10 MB)

10.
Razvoj kolesarskega turizma na Koroškem
Eva Gnamuš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih je porast kolesarstva vse bolj opazen. Ljudje se čedalje bolj zavedajo pomena zdravega življenja ter ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Tudi na Koroškem se je zaradi večje ozaveščenosti ljudi začel razvijati kolesarski turizem. Ta za Koroško regijo predstavlja veliko razvojnih možnosti v smislu turistične kakor tudi gospodarske destinacije. Zaradi svoje geografske lege in reliefnih značilnosti ima Koroška regija ogromno možnosti za razvoj kolesarskega turizma, ki pa še zdaleč niso izkoriščene. Podeželske destinacije so zelo zanimive za kolesarski turizem, ta pa se je na Koroškem začel razvijati zelo pozno in zelo počasi. Da bi regija privabila večje število turistov, bi bilo potrebno ustrezno razviti kolesarsko mrežo in izpopolniti ponudbo, namenjeno kolesarjem. Vzporedno temu je nujno zadostno sodelovanje med turističnimi ponudniki in državo. Velik problem Koroške regije se izraža v slabi medsebojni povezanosti občin. Prav tako tukaj ne gre spregledati dobrega oglaševanja in promocije s strani vseh, neposrednih in posrednih dejavnikov v razvoju kolesarskega turizma. Razvoj kolesarskega turizma lahko na Koroško prinese veliko priložnosti, a ostaja vprašanje, koliko so za to pripravljeni storiti ponudniki turističnih storitev.
Keywords: razvoj, kolesarjenje, turizem, infrastruktura, regija, Koroška
Published: 20.12.2019; Views: 254; Downloads: 65
.pdf Full text (1,53 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica