1. PRIKAZ NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE V ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH ZADEVAHKlavdija Lorber, 2015, undergraduate thesis Abstract: Vse pravice in pravna dejstva glede nepremičnin vpisujemo v zemljiško knjigo. Imetniki vpisanih pravic lahko zahtevajo spoštovanje njihovih pravic, saj je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena seznanitvi širše javnosti s podatki glede nepremičnin. Vpisi v zemljiško knjigo se urejajo v zemljiškoknjižnem postopku, ki je urejen v Zakonu o zemljiški knjigi (krajše ZZK-1). Leta 2011 je novela ZZK-1C poskrbela za bistvene spremembe v zemljiškoknjižnem sistemu. Zemljiškoknjižno pravo je bilo spremenjeno na področju postopkovnega in materialnega prava. Novela je vpeljala elektronsko vodenje glavne knjige in zbirke listin, posledica česar je novost obveznega elektronskega vlaganja pisanj. To nalogo sedaj opravljajo le kvalificirani vlagatelji, ki izpolnjujejo vse pogoje za vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga. S 1. 5. 2011 je v veljavo stopila tudi sprememba pristojnosti glede pritožbenih zadev na drugi stopnji. Izključna pristojnost za pritožbene zadeve zoper odločitve zemljiškoknjižnih sodišč je bila dodeljena Višjemu sodišču v Kopru. Namen generalne delegacije je zasledovati cilj enotne sodne prakse, ki bo pripomogla k hitrejšemu odločanju in zmanjševanju sodnih zaostankov. Keywords: nepremičnina, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, zemljiškoknjižni predlog, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, sodna praksa. Published in DKUM: 10.06.2015; Views: 1600; Downloads: 272
Full text (1,11 MB) |
2. VRSTE VPISOV V ZEMLJIŠKO KNJIGOPolona Rožec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Sestavljena je iz glavne knjige ter zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah, kot tudi vpisu pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Zbirko listin pa tvorijo listine, ki so bile podlaga za opravljen vpis v glavno knjigo.
Samo popolna zemljiška knjiga predstavlja potrebno varnost pravnega prometa nepremičnin, česar so se zavedali že v preteklosti in zaradi česar danes poznamo različne vrste vpisov. Ločimo jih na glavne in pomožne. Z glavnimi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi vpisi pa drugi podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah je zraven veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba pravice. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje in šele t.i. »perfektna« zemljiškoknjižna listina pridobi status intabulacijske klavzule na podlagi katere se lahko vknjižba tudi izvede. V praksi je pogosto, da listina ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis, zaradi česar vknjižbe ni mogoče neposredno izvršiti, so se pa zato oblikovali še drugi načini, ki jih stranka v postopku lahko uporabi, da si zagotovi vpis želene pravice.
Da je lahko zemljiška knjiga kar se da ažurna, so v pomoč zraven vrst vpisov tudi načela zemljiškoknjižnega prava. V današnjem času, ko smo v veliki večini odvisni od elektronskih medijev, za ažurnost skrbi popolnoma informatizirana zemljiška knjiga. Keywords: zemljiška knjiga, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno dovolilo, načela zemljiškoknjižnega prava, vrste vpisov v zemljiško knjigo, glavni vpisi, pomožni vpisi, nepravilni vpisi, izbrisna tožba. Published in DKUM: 10.04.2015; Views: 3441; Downloads: 603
Full text (1013,57 KB) |
3. ZAZNAMBE VPISOVANJE PRAVNIH DEJSTEV PO PRENOVLJENI UREDITVI ZK PRAVA ZZK - 1CAlojzija Simrajh, 2012, undergraduate thesis Abstract: Današnjega sodobnega in modernega načina življenja si ne moremo predstavljati brez premoženja, nepremičnin kot del premoženja in lastnine oziroma lastninske pravice na nepremičnini, ki daje lastniku pravico, da z njo prosto razpolaga, morebiti da jo obremeni ali odsvoji. Glede na naraščajoče število nepremičnin v zadnjih letih ter posledično naraščajoče število razpolaganj z nepremičninami, so v pravnem prometu z nepremičninami temeljnega pomena zemljiškoknjižni predpisi in zemljiška knjiga, ki izkazuje ažurno in popolno stanje pravic na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami v določenem trenutku. Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi.
Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, ki so postali del našega vsakdana, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov, kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe, ki so zaživele s sprejetjem novele ZZK-1C.
S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v elektronski zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju.
V zemljiško knjigo se vpisujejo pravice na nepremičninah ter pravna dejstva v zvezi z nepremičninami. Pravice se vpisujejo z vknjižbami in predznambami, pravna dejstva pa z zaznambami. Katere pravice in pravna dejstva se vpisujejo v zemljiško knjigo določa zakon.
Zaznambe oziroma vpisi pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami, kot vrste glavnega vpisa so prav tako pomembne za varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju. Ker se z zaznambo doseže publiciranje določenih pravno pomembnih dejstev, bodisi glede osebnih lastnosti lastnika nepremičnine, bodisi glede drugih pravnih dejstev v zvezi z nepremičnino, se nihče ne bo mogel sklicevati na to, da zanje ni vedel. Z zaznambo postane določeno pravno dejstvo razvidno tudi za tretje osebe. Novela ZZK-1C je v precejšnji meri spremenila pravila o zaznambah. Uvedla je nekaj novih zaznamb, nekaj nepotrebnih zaznamb je odpravila, večina spremenjenih določb o zaznambah pa je posledica informatizacije zemljiške knjige.
Sam predlog za zaznambo določenega pravnega dejstva v zemljiški knjigi je potrebno vložiti v elektronski obliki, z ustrezno izbiro zemljiškoknjižnega predloga v informacijskem sistemu zemljiške knjige, oziroma izbiro ustrezne šifre zaznambe v postopku vložitve elektronskega predloga.
Način vložitve elektronskega predloga za vpis želene zaznambe oziroma pravnega dejstva ali pa vpisa kakšne druge pravice v zemljiško knjigo določa nov Pravilnik o zemljiški knjigi, ki je bil sprejet v skladu z novelo ZZK-1C. Pravilnik določa tudi druge relevantne postopke v sistemu informatizirane zemljiške knjige. Drug pravilnik sprejet v skladu z novelo ZZK-1C je Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri. Zemljiška knjiga in kataster se namreč medsebojno dopolnjujeta, tako da skupno povsem opredelita nepremičnino.
Namen diplomske naloge je predstaviti zaznambe oziroma vpisovanje pravnih dejstev po prenovljeni ureditvi zemljiškoknjižnega prava. V tej zvezi sem najprej na kratko opisala še temeljna načela in vrste vpisov v zemljiško knjigo, ter najpomembnejše spremembe, ki jih je uvedla Novela ZZK-1C. Nato sem predstavila zaznambe, vrste zaznamb, njihove značilnosti in učinke ter spremembe v zvezi s posamezno zaznambo. Keywords: KLJUČNE BESEDE: nepremičnine, informatizirana zemljiška knjiga, zaznambe, pravna dejstva, elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, Novela ZZK-1C, pravni promet z nepremičninami. Published in DKUM: 21.03.2012; Views: 4147; Downloads: 787
Full text (1,04 MB) |
4. Uvedba e-ZK in nova procesnopravna ureditev zemljiškoknjižnega postopkaAna Jevšnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) je korenito spremenil dosedanjo prakso zemljiške knjige in v zemljiški postopek uvedel popolno informatizacijo s pomočjo računalniške tehnologije. S prvim majem 2011 je začel delovati sistem e-ZK, ki vse poslovanje zemljiške knjige prenaša iz papirnatega medija v digitalizirano obliko. Sistem e-ZK je za potrebe svojega delovanja zahteval tudi spremembo zemljiškoknjižnega postopka. Tako je novela ZZK-1C uvedla nova pravila zemljiškoknjižnega postopka in spremembo nekaterih materialnih pravil zemljiškoknjižnega prava kot sta ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba novih materialnopravnih pojmov. Najpomembnejše novo procesnopravno pravilo je zagotovo obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnega predloga, ki ga je možno vložiti na poseben portal preko medmrežja. Vložitev elektronskega zemljiškoknjižnega predloga je omogočen različnim uporabnikom, med drugim tudi fizični in pravni osebi, če izpolnjujeta pogoje. Tudi listina, ki je podlaga za vpis, se sedaj pretvori v elektronsko obliko in se pripne k zemljiškoknjižnem predlogu. Zaradi potrebe elektronizacije je ukinjena krajevna pristojnost kar pomeni, da se lahko zemljiškoknjižni predlog vloži kjerkoli v Slovenji, ne glede na lego nepremičnine in zagotavlja enotno ter ažurno zemljiško knjigo. Dostop do informatizirane glavne knjige in vpogled v podatke je možen preko interneta brezplačno z možnostjo računalniškega izpisa podatkov. Keywords: ZZK-1C, zemljiška knjiga, sistem e-ZK, zemljiškoknjižni postopek, elektronski zemljiškoknjižni predlog, elektronsko vročanje, informatizacija, elektronska oblika, informatizirana zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni vpis Published in DKUM: 28.02.2012; Views: 4530; Downloads: 568
Full text (1,50 MB) |