| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 102
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Pravni vidiki informacijske varnosti
Monika Holešek, 2024, master's thesis

Abstract: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Keywords: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 66; Downloads: 20
.pdf Full text (1,20 MB)

2.
Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij za informacijske operacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Teo Nuhanovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Svet se je v zadnjih letih močno spremenil in eden od razlogov je sektor informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki je eden od najhitreje rastočih in spreminjajočih se sektorjev v današnjem svetu. Hkrati pa so se vzporedno razvijale tudi informacijske operacije, ki se zdaj za dosego svojih ciljev močno zanašajo na informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tako je nastala nova vrsta vojskovanja, informacijsko vojskovanje. To novo obliko vojskovanja uporabljajo številne države po svetu z različnimi cilji. Nekatere države ga uporabljajo v vojaške namene, druge pa v politične. Posledice so pogosto uničujoče, saj lahko vodijo do manipulacije in celo pranja možganov med ljudmi, ki so jim vsakodnevno izpostavljeni. Uporaba informacijskih operacij ni omejena zgolj na vojaške organizacije. Uporabljajo jih tudi nedržavni akterji, politične stranke in korporacije. Zato je za vsako državo pomembno, da razume in razvije strategijo informacijskih operacij, ki bi ji zagotovila prednost pred nasprotniki. Informacijske operacije se lahko uporabijo za vplivanje na nasprotnikov proces odločanja tako, da spremenijo njegovo dojemanje realnosti z lažnimi podatki ali z ustvarjanjem napačne slike v njegovem umu o tem, kaj se dogaja na bojišču. Zaključno delo se osredotoča na informacijske operacije v dveh primerih, ki sta se zgodila v zadnjem desetletju, to sta rusko vmešavanje v ameriške volitve leta 2016 in ruske informacijske operacije v ukrajinski vojni. Oba primera sta podvržena informacijskim operacijam istega akterja. Zato skušamo skozi analizo in primerjavo ugotoviti, kje pretijo nevarnosti, orodja, ki jih akterji uporabljajo, in pa seveda kako implementirati varnostne mehanizme proti pretečim nevarnostim.
Keywords: informacijska varnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija, informacijske operacije, informacijsko vojskovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 227; Downloads: 45
.pdf Full text (865,88 KB)

3.
Uporaba IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah : magistrsko delo
Tjaša Hode, 2023, master's thesis

Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vedno bolj pogosto vključuje v proces izobraževanja. Za njeno uspešno vključenost v pouk potrebujemo usposobljenega učitelja in dobro opremljeno šolo. Ker se je njena uporaba močno povečala v obdobju med epidemijo COVID-19, je zelo pomembno, da učitelji IKT tudi v prihodnosti še bolj vključujejo IKT v sam pouk. Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti uporabo IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah. Zanimali so nas razlogi za uporabo, prednosti in slabosti, pogostost uporabe IKT, usposobljenost učiteljev, katere naprave in orodja so uporabljali ter kakšna je bila opremljenost šol pred, med in po epidemiji COVID-19. Zanimale so nas razlike glede na razredno in predmetno stopnjo, dobo poučevanja, starostno skupino in okolje. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 147 učiteljev. Ti so pokazali, da so se usposobljenost, opremljenost in pogostost uporabe IKT po epidemiji izboljšale. Statistično značilnih razlik teh izbranih kategorijah glede na delovno dobo, starost, stopnjo poučevanja in okolje ni bilo. Ugotovili smo, da se IKT najpogosteje uporablja zaradi interesa učiteljev ali učencev, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik in program Microsoft Office, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja e-mail ter opredelili mnoge prednosti in slabosti, ki jih IKT prinaša.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, COVID-19, osnovna šola, usposobljenost, opremljenost
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 298; Downloads: 60
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Digitalizacija zdravstva na primeru Ukrajine : diplomsko delo
Polina Melnychenko, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Zagotavljanje zdravstvenih storitev je vse bolj oteženo z različnimi dejavniki. Digitalizacija lahko reši številne težave in zato je deležna vse večje pozornosti. Na osnovi študija literature je bila izvedena raziskava različnih metod digitalizacije zdravstva. Identificirani in analizirani sta bili tehnologiji, ki tako dopolnjujejo kot tudi nadomeščajo tradicionalne metode zagotavljanja zdravstvenih storitev. Uvod IKT v medicino je bil predstavljen na primeru nedavno digitalizirane države Ukrajine. Eden glavnih ciljev zaključnega dela je identifikacija praktičnih primerov širše uporabe sodobnih orodij za digitalizacijo. Z namenom ugotovitve razlik v procesu in načinu digitalizacije medicine je bila izvedena primerjalna analiza elektronskega zdravstva Ukrajine in Slovenije.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, telemedicina, zdravstveni podatki, eZdravje, medicinski informacijski sistem.
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 390; Downloads: 46
.pdf Full text (2,02 MB)

5.
Pouk na daljavo na nižji stopnji glasbene šole : magistrsko delo
Matic Trčko, 2022, master's thesis

Abstract: Na nižji stopnji glasbene šole učenci razvijajo svoje glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja s pomočjo glasbenih izkušenj, učitelj pa je tisti, ki učenca vodi do pridobivanja le-teh. V okviru poučevanja na daljavo so se učitelji spoprijeli s spremembo prakse, ki so je bili do tedaj vajeni. Najbolj drastično se je spremenilo učno okolje, kar je prineslo veliko novih možnosti in izzivov. Medtem ko se klasični pouk v učilnici izvaja sinhrono oziroma sočasno, pouk na daljavo ponuja tudi druge možnosti, kot je na primer asinhrona (časovno neodvisna) izvedba učnega procesa. Ker ključni element pri izobraževanju na daljavo predstavlja kompetentnost pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in njenih orodij ter pripomočkov, nas je v empiričnem delu magistrske naloge zanimalo, ali se zaradi tega dejavnika med učitelji kažejo razlike v izvedbi učnega procesa na daljavo. Ugotovili smo, da se didaktična praksa učiteljev pri obravnavanem vzorcu v večjem deležu ne razlikuje glede na ta dejavnik.
Keywords: poučevanje na daljavo, glasbeno izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Published in DKUM: 08.12.2022; Views: 808; Downloads: 53
.pdf Full text (3,40 MB)

6.
Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vodenju projektov
Martina Mrakič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Projekt je delo, ki se izvede samo enkrat, imeti mora jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. Za uspešno celovito izvedbo tovrstnih projektov je ključna uporaba orodij, ki prikažejo celovit pregled nad vodenjem projekta. Eno takšnih orodij so informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS), ki so se v zadnjih desetletjih bistveno nadgradili in posledično postali učinkovito orodje za upravljanje kompleksnega poteka projektov. Tovrstni projektni informacijski sistemi so postali nepogrešljivo orodje v rokah projektnih teamov, saj si z njihovo uporabo ne olajšamo poteka dela na projektu in njegovega vodenja, ampak imamo zagotovljen tudi celovit pregled nad napredovanjem projekta. V diplomskem delu smo obravnavali pojme projekt, projektno vodenje in informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS). V teoretičnem delu smo tako opredelili projekt in njegove značilnosti, predstavili vrste projektov in opisali življenjski cikel ter faze projekta. Opredelili smo tudi projektni management in korake projektnega managementa. V nadaljevanju smo opredelili projektni informacijski sistem in sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot programsko opremo in okolje za vodenje projektov. V drugem delu diplomske naloge smo se usmerili v konkretna, sodobna in spletna orodja, namenjena podpori vodenju projektov. Predstavili smo tri različna spletna orodja, in sicer ClickUp, Trello in Asana, ki smo jih v nadaljevanju medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da imajo navedena spletna orodja s področja vodenja projektov sicer podobne osnovne funkcije, da pa se razlikujejo v cenah in modelih obračunavanja stroškov licenc, predvsem pa v primernosti uporabe v različnih tipih podjetij in projektov.
Keywords: Projekt, projektno vodenje, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, ClickUp, Trello, Asana
Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 588; Downloads: 90
.pdf Full text (2,08 MB)

7.
E-odpadki in informacijska varnost : magistrsko delo
Uroš Jelenc, 2022, master's thesis

Abstract: e-Odpadki vključujejo različne vrste elektronskih naprav; od pomivalnih strojev, hladilnikov do pametnih telefonov. V magistrskem delu smo se osredotočili na elektronske naprave, ki lahko vsebujejo osebne podatke, kot so osebni računalniki, prenosni računalniki, pametni telefoni in drugo. Omenjene naprave nas spremljajo več dni, mesecev ali let in vsebujejo veliko količino podatkov o nas, naši družini ali organizaciji. Težava e-odpadkov je, da lahko naše elektronske naprave po zavrženju, prodaji ali podaritvi še vedno vsebujejo osebne in občutljive podatke – če podatki niso bili ustrezno odstranjeni. V sklopu magistrskega dela je bila opravljena tudi anketa, s katero smo ugotavljali, kako anketirani ravnajo z e-odpadki, ali se zavedajo groženj, povezanih z e-odpadki, in omejitev izbrisa podatkov ter kakšna je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto. Ugotovljeno je bilo, da tovarniška ponastavitev in formatiranje naprave ter ročni izbris podatkov ne zagotavljajo nepovratnosti podatkov. Podatki so še vedno lahko v pomnilniku naprave in so ranljivi pred tretjimi osebami, ki bi želeli zlorabiti podatke za izvedbo kibernetske kriminalitete. S pomočjo večkratne regresije je bilo ugotovljeno, da boljše, kot je znanje anketiranih glede omejitev izbrisa podatkov in večja, kot je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto, bolj upoštevajo ukrepe za izbris podatkov. V magistrskem delu so predstavljeni obseg e-odpadkov, grožnje, povezane s tovrstnimi odpadki, in načini, kako zagotoviti varen izbris podatkov iz elektronskih naprav na temelju razširjenih standardov in smernic.
Keywords: odpadki, elektronske naprave, odstranjevanje odpadkov, informacijsko-komunikacijska tehnologija, varstvo podatkov, e-odpadki, informacijska varnost, izbris podatkov, magistrska dela
Published in DKUM: 25.07.2022; Views: 746; Downloads: 134
.pdf Full text (1,73 MB)

8.
Sodelovanje in komunikacija med starši, vzgojitelji in otroki v času vzgoje in izobraževanja na daljavo : diplomsko delo
Tamara Kaučevič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje in komunikacija med starši, vzgojitelji in otroki v času vzgoje in izobraževanja na daljavo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen komunikacije ter natančno opisali vlogo komunikacije med starši in vzgojitelji. Nato smo opredelili sodelovanje nasploh in pomen sodelovanja in komuniciranja med starši, vzgojitelji in otroki, opredelili izobraževanje na daljavo ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. V zaključku smo povezali vidik komunikacije, vezan na sodobno tehnologijo in opredelili sodelovanje in komunikacijo v času vzgoje in izobraževanja na daljavo. V empiričnem delu smo raziskali sodelovanje in komunikacijo med vzgojitelji, starši in otroki v času, ko sta vzgoja in izobraževanje potekala na daljavo. Zanimalo nas je, katerih oblik komuniciranja in sodelovanja s starši se poslužujejo vzgojitelji v času epidemije. Hkrati nas je zanimala razlika med sodelovanjem med vzgojitelji in starši v živo ter njihovim sodelovanjem na daljavo. Zanimalo nas je, ali je za vzgojitelje pomembna komunikacija s starši. Raziskati smo želeli, ali se komuniciranje in sodelovanje s starši ter otroki razlikuje glede na delovno mesto. Prav tako smo želeli raziskati, ali imajo strokovni delavci vrtca možnost komuniciranja z otroki na daljavo. Osredotočili smo se tudi na prednosti in slabosti komunikacije in sodelovanja med starši in vzgojitelji na daljavo. Na koncu smo se osredotočili na to, ali so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zadovoljni s komuniciranjem in sodelovanjem s starši in otroki v času epidemije.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, komunikacija, pomočniki vzgojitelja, sodelovanje, starši, vzgojitelji
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 1471; Downloads: 227
.pdf Full text (616,75 KB)

9.
Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
Živa Vidic, 2021, master's thesis

Abstract: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta
Published in DKUM: 27.07.2021; Views: 855; Downloads: 75
.pdf Full text (1,57 MB)

10.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, master's thesis

Abstract: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 1748; Downloads: 334
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica