1. Implementacija informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije v schengenski informacijski sistem 1. in 2. generacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDarko Novak, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo podrobneje raziskali problematiko implementacije informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije v schengenski informacijski sistem 1. in 2. generacije. Opisali smo njegov razvoj, pravne in varnostne podlage, v večji meri (globalnem delu) pa smo se osredotočili na tehnološki vidik, kjer smo podrobneje opisali hrbtenično omrežje schengenskega informacijskega sistema, imenovanega Sisnet, ki predstavlja temelj stabilnega in zanesljivega prenosa informacij, nujno potrebnih za uspešno delovanje slovenske policije. Širitev Evropske unije je privedla do razširitve schengenskega informacijskega sistema, tehnološki napredek in zahtevnejše aplikacije pa so pospešili zamenjavo oziroma nadgradnjo strojne in programske opreme ITSP. Prikazali smo namen in vlogo ITSP ter njegovo nadgradnjo, potrebno za vključitev in izpolnjevanje schengenskih priporočil. S tem posegom bo povečana njegova zanesljivost, razpoložljivost in varnost. Posebna pozornost velja varnostnim vidikom, saj so vse povezave kriptografsko zaščitene s posebno tehnično opremo. Namen je zagotoviti nemoten dostop do podatkov in operativno delo uporabnikov ter neprekinjeno povezavo do mednarodnih informacijskih sistemov (SIS II, VIS, EES, ETIAS, ECRIS, Eurodac, Europol, Interpol). Opisana interoperabilnost med obsežnimi IT sistemi Unije omogoča prav to, da se ti sistemi medsebojno dopolnjujejo in razvijajo. Naloga ponuja bralcu usmeritve in načine za oceno in nadaljnje razmišljanje o povečevanju stabilnosti in učinkovitosti ITSP in integraciji v SIS. Globalizacija je prišla tudi k nam, mi pa jo moramo izkoristiti le toliko, da bo policijsko omrežje še bolj varno in poenoteno. Združevanje svetovnih policijskih računalniških baz bo kmalu postalo realnost.
Keywords: informacijsko-telekomunikacijski sistemi, informacijsko-telekomunikacijski sistem policije, schengenski informacijski sistem, Sisnet, hrbtenično omrežje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2023; Views: 152; Downloads: 60
 Full text (2,08 MB) |
2. Opredelitev, uvajanje in prakse zelenega računalništva v Sloveniji in tujiniNina Milošič, 2023, master's thesis Abstract: Živimo v času, kjer so računalniški sistemi nekaj vsakdanjega. Navadno ob njih pomislimo na prednosti, ki jih ponujajo; navsezadnje ne moremo zanikati, da nam na več področjih življenja poenostavljajo delo. Kot slabo lastnost pa največkrat omenimo vedno večjo odvisnost od njih, ki je, sploh pri mladih, vedno bolj problematična. Ne zdi pa se, da se dovolj govori o drugi plati, onesnaževanju, tistem, ki nam je, kot uporabnikom, navadno manj vidna. Ta problematika je gonilo te magistrske naloge.
Število računalnikov se povečuje iz dneva v dan, prav tako pa tudi njihova električna poraba. To vpliva na povečevanje delcev karbona v atmosferi. Zeleno računalništvo in njegove strategije predstavljajo možnost za bolj zdrav in varnejši prostor za nas (Vikram, 2015, str. 767).
Zeleno računalništvo je pojem, ki ga je težko enotno opisati. Gre namreč za disciplino, ki iz dneva v dan pridobiva pomen in število njenih privržencev. Čeprav, svetovno gledano, zaenkrat še ni regulacij v zvezi z zelenim računalništvom, pa je za pričakovati, da se bo to v naslednjih nekaj letih spremenilo. Podjetja, ki se tega zavedajo in to tudi v tem trenutku že upoštevajo, so na odlični konkurenčni poti.
Zanimivo je pogledati statistiko, ki navaja, da so računalniški sistemi »krivci« za 13 % porabe električne energije v pisarniških stavbah. Povedano z drugimi besedami, to predstavlja 2 % letne porabe električne energije v Združenih državah Amerike ali toliko, kot je sama porabi zvezna država New Jersey (Levis in drugi, b. d.).
Zdi se, da je Slovenija na tem področju nekaj korakom za ostalimi. Vsaj tako nakazuje naš vprašalnik, ki je pokazal, da več kot 80 % respondentov sploh še ni slišalo za zeleno računalništvo. Po drugi strani pa jih polovica označuje kot zelo pomemben element organizacije v bližnji prihodnosti.
Keywords: zeleno računalništvo, zeleni informacijski sistemi, zelena informacijska tehnologija, družbena odgovornost, trajnost
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 117; Downloads: 4
Full text (3,35 MB) |
3. Proizvodni izvršilni sistemiMaj Mesarič, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so najprej predstavljeni nivoji proizvodnega podjetja po standardu ISA-95, nato so na splošno predstavljeni proizvodni izvršilni sistemi in naloge, ki jih morajo opravljati. Opisana je povezava med proizvodnimi izvršilnimi sistemi in sistemi drugih nivojev ter tok informacij med njimi. Podana je osnovna struktura informacijskega okolja proizvodnega podjetja in nekaj tehnologij, ki omogočajo komunikacijo sistemov različnih nivojev v tem okolju. Diplomsko delo se nato osredotoči na nekaj konkretnih primerov proizvodnih izvršilnih sistemov, predstavi njihovo strukturo ter nekaj tehnologij, ki jih ti sistemi uporabljajo.
Keywords: proizvodnja, avtomatizacija, digitalizacija, informacijski sistemi, MES
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 80; Downloads: 11
Full text (3,20 MB) |
4. OTS 2023 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik 26. konference2023, proceedings Abstract: V zborniku šestindvajsete konference OTS 2023 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev naprednih IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva.
Keywords: informatika, informacijske tehnologije, programsko inženirstvo, informacijski sistemi, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, arhitekture v oblaku, podatkovne tehnologije, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, metode agilnega razvoja, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost
Published in DKUM: 04.09.2023; Views: 193; Downloads: 34
Full text (32,01 MB)
This document has many files! More... |
5. Vpliv informacijskega sistema na delovne procese zasneževanja v Nordijskem centru PlanicaMiha Mežik, 2022, master's thesis Abstract: Smučarska središča in zimski športni centri so vedno bolj odvisni od uporabe naprav za umetno zasneževanje. Sistemi umetnega zasneževanja omogočajo več dohodka zimskim središčem, večjo zasedenost kapacitet turističnih namestitev, boljšo prepoznavnost lokalnega gospodarstva in zagotavljanje pogojev za športno vadbo vrhunskih športnikov.
V sklopu optimalnega izvajanja delovnih procesov, zmanjševanja stroškov in optimizacije poslovanja v Nordijskem centru Planica je ključnega pomena tudi učinkovito upravljanje sistema za umetno zasneževanje. Upravljanje sistemov zasneževanja se v večji meri izvaja s podporo informacijskih sistemov (IS), osnovanih na visokotehnoloških rešitvah. Delo vsebuje analizo obstoječega stanja informacijskega sistema in vseh podsistemov, ki upravljajo delovanje sistemske infrastrukture na področju zasneževanja. Na podlagi analize so opredeljene ključne usmeritve za vzpostavitev modela, ki bo omogočal učinkovito poslovanje in izvajanje delovnih procesov na področju zasneževanja.
Keywords: sistemi umetnega zasneževanja, informacijski sistem, centralni nadzorni sistem, zimski športni center, Nordijski center Planica
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 316; Downloads: 35
Full text (2,48 MB) |
6. Uporaba geografskih informacijskih sistemov (GIS) pri načrtovanju poti javnega potniškega prometa na primeru Dunaja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaMarko Stojanovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Tako posamezniki kot tudi podjetja vsakodnevno uporabljajo računalniško programsko opremo za načrtovanje poti, bodisi za transport materiala ali pa za potovanje ljudi. V diplomski nalogi smo se vprašali, kako uporabna je lahko programska oprema ArcGIS for Desktop na primeru modela transportne mreže za območje Dunaja. Ob računalniškem delu smo se tudi osebno odpravili na Dunaj in izmerili čas vožnje z JPP za vnaprej določene poti. Po primerjanju izmerjenih podatkov z rezultati računalniškega modela smo ugotovili, da naš model ni tako natančen, kot bi si želeli, vendar smo prišli do spoznanj, zakaj je tako in kako bi model lahko izboljšali.
Keywords: geografski informacijski sistemi, ArcGIS for Desktop, javni potniški promet (JPP), Google Maps, Dunaj
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 261; Downloads: 26
Full text (8,55 MB) |
7. Računovodski informacijski sistemi v oblakih s primerom uvedbe v podjetju XYNejc Strnad, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu s pomočjo razpoložljive literature in na dejanskem primeru uvedbe računovodskega informacijskega sistema v oblakih opisujemo širok nabor značilnosti in posamezne korake uvedbe omenjenega sistema. Številni strokovnjaki namreč menijo, da predstavljajo računovodski informacijski sistemi v oblakih naslednji pomemben mejnik za računovodsko stroko, pri čemer ugotavljamo, da v slovenskem prostoru ni na razpolago dovolj literature, ki bi podjetjem pomagala pri uvedbi takšnega informacijskega sistema. Navedeno predstavlja osrednjo problematiko, ki jo s pomočjo tuje literature in dejanskega primera uvedbe računovodskega informacijskega sistema v oblakih rešujemo. Delo ponuja celovit vpogled na razvoj računovodskih informacijskih sistemov skozi čas, s poudarkom na tem, da se je vloga računovodje skozi razvoj informacijske tehnologije spreminjala. V skladu z navedenim ugotavljamo, da bo morda tudi tehnologija računalništva v oblakih ponovno nekoliko spremenila vlogo računovodje v podjetju, ki se bo s čedalje višjo stopnjo avtomatizacije določenih računovodskih procesov vedno bolj spreminjala v vlogo svetovalca poslovodstvu. Delo prav tako ponuja kritično oceno tehnologije računalništva v oblakih, ker se v njem posvečamo tako prednostim kot slabostim, pri čemer povzemamo različne strokovnjake, ki nimajo enakega mnenja o računalništvu v oblakih. V delu se še posebej posvečamo vidiku varovanja podatkov in obvladovanju tveganj, ker gre za pomembni temi, ki bi ju vsak uporabnik računalniških informacijskih sistemov v oblakih moral proučiti. Zaključek dela ponuja primerjavo štirih računovodskih informacijskih sistemov v oblakih, ki so bili v času pisanja na voljo slovenskim podjetjem, ter študijo primera uvedbe enega izmed v tem delu navedenih računovodskih informacijskih sistemov. Vpogled v postopek uvedbe računovodskega informacijskega sistema v oblakih na dejanskem primeru in podaja kritične ocene opisanega postopka uvedbe lahko slovenskim podjetjem nudita pomoč pri uvedbi takšnega informacijskega sistema v njihovo poslovanje, kar predstavlja enega izmed ciljev tega magistrskega dela.
Keywords: računalništvo v oblaku, računovodski informacijski sistemi, varovanje podatkov v oblaku, trg računovodskih informacijskih sistemov
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 367; Downloads: 66
Full text (2,60 MB) |
8. Digitalizacija majhnega proizvodnega podjetjaŽan Grošelj, 2022, master's thesis Abstract: Za izbor teme Digitalizacija majhnega proizvodnega podjetja, smo se odločili zaradi dela, ki ga upravljamo v podjetju, ki se ukvarja s proizvodno dejavnostjo, obenem pa je za njegovo rast in konkurenčnost nujno potreben prestop v digitalno dobo. Digitalizacijo smo obravnavali celostno, najprej v teoretičnem in nato tudi v praktičnem delu, kjer smo v začetku delo opravljali s pomočjo deskriptivne metode dela ter kompilacijo dela, kateri del je bil namenjen teoretičnim vsebinam. Empiričen del pa smo izvedli s pomočjo kvantitativne metode dela, in sicer z anketnim vprašalnikom ter kasneje tudi z analizo priložnosti in nevarnosti. Z zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji smo prišli do rezultatov, ki nam bodo pomagali digitalizacijo podjetja pripeljati do konca oziroma do ravni, kjer bomo lahko rekli, da je podjetje digitalizirano. Dobili smo jasne odgovore, da je za podjetje smiselno in nujno, da se loti digitalizacije, da sta informacijska sistema SAP in GOinfo najprimernejša ERP-, MES- in SCADA-sistema, ter da bi bilo za njuno implementacijo treba investirati od 27.000 EUR do 39.000 EUR, za samo implementacijo pa bi potrebovali od 6 do 12 mesecev. Prav tako smo dobili odgovor na najpomembnejše vprašanje, in sicer smo sklenili, da se digitalizacija v omenjenem podjetju absolutno izplača, saj je to edini način, da podjetje ostane konkurenčno na nepredvidljivem trgu. Na koncu smo podjetju predlagali tudi dodatne rešitve, s katerimi bi nadgradili osnovno raven digitalizacije. Predlagamo vpeljavo poslovne inteligence, prav tako bi jim predlagali vsa navodila za delo spraviti v video obliko, smiselna bi bila uporaba pametnih očal za pomoč pri delu, ter AR očal za šolanje novo pridobljenega kadra ter na koncu tudi predlog vpeljave AMR sistema (avtonomni mobilni roboti), s katerimi bi podjetje olajšalo delo zaposlenih ter pridobilo učinkovitost in urejenost proizvodnje in skladišča.
Keywords: digitalizacija, majhno proizvodno podjetje, proizvodna, informacijski sistemi
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 471; Downloads: 88
Full text (2,42 MB) |
9. Varnost informacijskih sistemov ob prehodu dela na daljavo v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostJaka Zore, 2022, undergraduate thesis Abstract: Hitri napredek in razvoj informacijskih tehnologij ter digitalizacija sodobnega življenja nam ni prinesla zgolj dostopa do velike količine podatkov ter poenostavljanja našega vsakdanjika, temveč tudi nove nevarnosti, ki nas lahko ogrožajo. Kibernetske grožnje, ki so z začetkom informacijske dobe veljale za redkost, so z razvojem in širšo dostopnostjo tehnologij postale naš vsakdanjik. Napadalci za dosego svojih ciljev vse bolj iščejo nove priložnosti, ki bi jih lahko izkoristili v svoj prid.
Ena izmed njih je bila epidemija COVID-19. Zaradi svetovne epidemije se je ustavilo celotno življenje, podjetja pa so čez noč začela z delom od doma. To je predstavljalo velik problem, saj veliko podjetij do takrat dela od doma ni prakticiralo. Porajala so se številna vprašanja, kako poskrbeti za zaščito informacijskih sistemov in podatkov podjetja ter zavarovanje naprav za delo od doma. V raziskovalnem delu smo preverili, kako dobro so se spoprijela s to krizo IT podjetja v Sloveniji. Ugotovili smo, da so se podjetja dobro pripravila na prehod delo na daljavo, ter uporabila različne vrste zaščitnih mehanizmov, ki so poskrbeli za varnost in preprečitev napadov. Podjetja pa so prav tako izvedla različna izobraževanja na temo varnega dela in zaposlenim podala smernice za varno delo. Kljub temu pa bodo morala podjetja še naprej nadgrajevati tako mehanizme kot tudi znanje svojih zaposlenih, saj bo v prihodnosti kibernetskih napadov vedno več.
Keywords: informacijska varnost, informacijski sistemi, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 449; Downloads: 89
Full text (2,48 MB) |
10. |
