| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 386
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, master's thesis

Abstract: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Keywords: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Published: 16.02.2021; Views: 131; Downloads: 32
.pdf Full text (638,39 KB)

2.
Uporaba informacijske tehnologije pri zgodnjem učenju in poučevanju matematike v vrtcu
Špela Jazbec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so raziskana mnenja vzgojiteljev o uporabi tehnologije pri učenju in poučevanju matematike v vrtcu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene prednosti in pasti uporabe tehnologije v procesu izobraževanja. Opisana je uporaba tehnologije pri učenju in poučevanju matematike. Zapisanih in opisanih je pet matematičnih področji, področja imajo pripisane primere brezplačnih in prosto dostopnih matematičnih računalniških aplikacij. V empiričnem delu je raziskana uporaba tehnologije v vrtcu s poudarkom na uporabi matematičnih računalniških aplikacij. Med drugim smo analizirali pogostost uporabe tehnologije v pedagoškem delu, vzgojiteljeve razloge za uporabo in neuporabo tehnologije v oddelku, možnost dostopa do tehnologije itd. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Ti podatki so analizirani s programom SPSS in predstavljeni s tabelaričnimi prikazi. Glavna ugotovitev raziskave je, da večina vzgojiteljev ne uporablja tehnologije pri poučevanju in učenju matematike v oddelku, a se matematika kljub temu uvršča med področja kurikuluma, pri katerih se vzgojitelji najpogosteje poslužujejo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Keywords: informacijska tehnologija, matematika, otrok, predšolsko obdobje, računalniške aplikacije
Published: 21.01.2021; Views: 111; Downloads: 18
.pdf Full text (1,99 MB)

3.
Izgradnja energetsko učinkovitega računalniško - komunikacijskega centra v poslovni zgradbi
David Božič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so opisane smernice za doseganje energetske učinkovitosti računalniško-komunikacijskega centra, podan pa je tudi opis izgradnje takšnega centra v poslovni zgradbi. Opisani so tudi standardi za projektiranje podatkovnih centrov, ki zajemajo kriterije določanja energetske učinkovitosti in požarne varnosti, opise pravilnega dimenzioniranja hladilnih sistemov in podatkovnih centrov ter priporočila za ureditev računalniških centrov glede na zahtevano razpoložljivost. Opis izgradnje energetsko učinkovitega računalniško-komunikacijskega centra obsega predstavitev prostorske zasnove, zasnove energetskega napajanja in zasnove hlajenja računalniške opreme v računalniško-komunikacijskem centru.
Keywords: Energetska učinkovitost, informacijska tehnologija, podatkovni center, hladilni sistemi, hladilne omare, Termoelektrarna Brestanica
Published: 16.12.2020; Views: 157; Downloads: 16
.pdf Full text (2,71 MB)

4.
Pravni in politični okvir za regulacijo avtonomnih vozil in dronov v EU
Rami Salman, 2020, master's thesis

Abstract: Mobilnost sestavlja pomemben del našega življenja, zato je nujno da je varna in zanesljiva. S pojavom naprednih tehnologij, kot so samovozeči avtomobili in droni, se pojavljajo določena vprašanja, ki se nanašajo na integracijo teh izdelkov v vsakdanje življenje in vpliva nanj. Uvodoma je prikazan tehnološki razvoj naprav, povezanih na omrežje in spremembe evropskega regulatornega okvirja v zvezi s tem. Nadalje sledi nekaj praktičnih primerov uporabe dronov in avtonomnih vozil. Magistrsko delo preučuje te tehnološke izdelke in storitve v luči prava EU glede na že veljavne primarne in sekundarne akte, kjer takšnih konkretnih predpisov še ni, pa si pomagamo s pomočjo splošnih načel in ostalih nezavezujočih aktov, ki so že bili sprejeti. Eden ključnih predpisov, ki je usmerjen na informacijsko varnost, je Splošna uredba o varstvu podatkov (t.i. GDPR), kar se izraža že v širši definiciji samega podatka v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Pomembna je predvsem zaradi velikega toka informacij v elektronski obliki. V zvezi s pravicami državljanov EU imamo še veliko drugih relevantnih predpisov na tem področju, kot je Direktiva v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako in Direktiva o elektronskem poslovanju. Kljub visokemu nivoju pravne regulacije zaščite državljanov Unije, se pojavljajo vprašanja, ali so trenutni pravni predpisi zadostni glede na prihod avtonomnih naprav. Podan je tudi pregled relevatnih aktov in predlogov v zvezi z umetno inteligenco in možnostmi za zaščito uporabnikov izdelkov, ki temeljijo na avtonomnosti. Prihodnost tehnologije je vsekakor tako zanimiva kot nepredvidljiva, kar pomeni da je še toliko bolj pomembna dosledna ureditev pravnih razmerjij med tehnološkimi giganti, potrošniki in drugimi pristojnimi institucijami. Pomemben vidik je tudi pravna poenotenost držav članic zaradi skupnega evropskega trga. V primeru prevelikih pravnih razlik bi lahko prišlo do zlorab in zaobhajanja pravnih predpisov, kar bi samo po sebi izničilo njihov temeljni namen.
Keywords: informacijska tehnologija, avtonomna vozila, droni, varstvo podatkov, elektronsko poslovanje, internetna nevtralnost, spletna varnost, GDPR, pravice državljanov EU
Published: 16.12.2020; Views: 114; Downloads: 51
.pdf Full text (2,48 MB)

5.
Elektronska nabava
Tomaž Vah, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Nabavna funkcija podjetja je tista podporna funkcija, ki poskrbi, da poslovni proces steče, da poteka nemoteno in prispeva k zagotavljanju konkurenčnosti podjetja. Učinkovita in uspešna nabava je torej pogoj za uspešno poslovanje podjetja. Nabavna funkcija je torej enako pomembna funkcija kot vsaka druga funkcija v podjetju. Lahko celo trdim, da je v zadnjem času pridobila na pomenu, saj kadar na trgu veljajo zaostrene gospodarske razmere in se soočamo z veliko konkurenčnostjo, ko na primer na trgih primanjkuje določenih materialov ali pa so njihove cene zelo visoke, takrat stopi v ospredje predvsem nabavna funkcija. Torej če odločitve povezane z nabavo sprejemamo premišljeno, to lahko za podjetje pomeni zmanjšanje stroškov in posledično povečanje dobička. Prav tako pa je v izjemnem porastu razvoj informacijske tehnologije, zaradi katere se v podjetjih ukinja papirnata in namesto te uvaja elektronska dokumentacija. Podjetja se prilagajajo tem sodobnejšim oblikam poslovanja, s čimer si zagotavljajo zmanjšanje stroškov in optimizacijo operativnega dela. Vse to posledično vodi v še učinkovitejše poslovanje podjetja. V svojem diplomskem projektu z naslovom Elektronska nabava sem predstavil temeljne značilnosti nabavne funkcije, natančneje sem se osredotočil na analizo elektronske nabave ter opredelil pomembnosti elektronskega poslovanja. V teoretičnem delu sem torej opredelil nabavo, opis nalog, faze nabavnega procesa, kaj je elektronsko poslovanje, njegovo razčlenitev in izpostavil najpomembnejše standarde e-poslovanja, pri čemer sem si pomagal z domačo in tujo strokovno literaturo. V praktičnem delu pa me je zanimal predvsem potek nabave in uporaba elektronskega poslovanja v podjetju terme Čatež d.d., zato sem v ta namen opravil intervju z direktorjem Službe za finance mag. Jožetom Hočevarjem.
Keywords: nabava, elektronsko poslovanje, informacijska tehnologija, optimizacija, podjetje.
Published: 11.11.2020; Views: 93; Downloads: 28
.pdf Full text (972,73 KB)

6.
Kritični dejavniki uspeha vodenja it projekta
Aleksander Thomas Weingerl, 2020, master's thesis

Abstract: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze. Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja. V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Keywords: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Published: 25.08.2020; Views: 153; Downloads: 21
.pdf Full text (2,22 MB)

7.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Abstract: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Keywords: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Published: 17.02.2020; Views: 435; Downloads: 78
URL Link to file

8.
Odnos starostnikov do informacijsko-komunikacijske tehnologije
Darja Kopitar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Podobno kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča s problemom pospešenega staranja prebivalstva na eni strani in procesom digitalizacije družbe na drugi. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je v Sloveniji še posebej nizka med osebami, starejšimi od 65 let, kar še poglablja starostno diskriminacijo in socialno izključenost starejših, hkrati pa izkazuje potrebo po uvedbi ukrepov za dvig digitalne pismenosti tretje generacije. Teoretični izsledki pričajo, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja tretje generacije, spodbuja socialno vključenost starejših in zmanjšuje starostno diskriminacijo, kar potrjujejo tudi izsledki empiričnega dela. V raziskavi smo se osredotočili na osebne pripovedi treh proaktivnih uporabnikov IKT, starejših od 65 let, in s kvalitativno metodo polstrukturiranega poglobljenega intervjuja ugotovili, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, pa naj bo to z vidika enostavnega iskanja informacij na spletu, ohranjanja stika z bližnjimi sorodniki in prijatelji ali vzpostavljanja občutka varnosti, pri tem pa pomembno vlogo odigra predvsem medgeneracijsko zavezništvo.
Keywords: demografsko staranje, informacijska družba, informacijsko-komunikacijska tehnologija, starejši, vseživljenjsko učenje
Published: 16.01.2020; Views: 424; Downloads: 58
.pdf Full text (1,08 MB)

9.
Primerjalnopravna analiza kaznivega dejanja po 143/6. členu Kazenskega zakonika ("maščevalna pornografija")
Melanija Lango, 2019, master's thesis

Abstract: Maščevalna pornografija je pojav, star najverjetneje vsaj toliko, kot je stara fotografija, svoj razmah pa je doživela z razcvetom interneta in socialnih omrežij. Za izrazom maščevalna pornografija se skriva nekonsenzualno objavljanje intimnih slik, ki so jih posamezniki sicer posneli s soglasjem, a vendar z implicitnim pričakovanjem, da bodo te slike ostale zaupne. Enostaven dostop do interneta in hitra ter anonimna možnost delitev fotografij na različnih spletnih platformah, skupaj s popularizacijo delitve intimnih fotografiji in posnetkov med zaljubljenci, sta prav gotovo prispevala k popularizaciji tega kibernetskega kaznivega dejanja. Na žrtvi objava takšnih fotografij in posnetkov pusti globok pečat, velikokrat imajo žrtve tudi hude psihološke in socialne posledice (izgubijo službo, prijatelje), nekatere storijo celo samomor. Nekontrolirano širjenje teh slik, ko se pojavijo na internetu, je zagotovo eden izmed bolj problematičnih aspektov, poleg tega žrtve nimajo ustreznih vzvodov in sodnih poti, s katerimi bi to širjenje lahko učinkovito zaustavile. Čeprav je izraz maščevalna pornografija popularen, je lahko zavajajoč, saj storilci niso vedno motivirani z maščevanjem. Nekatere motivira želja po dobičku, druge razvpitosti ali osebna zabava, nekateri pa sploh nimajo posebnega razloga za objavo. Večplastnost in kompleksnost tega kaznivega dejanja sta razloga, da so različne države ubrale različne pristope h kriminalizaciji. Na prvi pogled se morda zdi, da je kriminaliziranje tega dejanja relativno preprosto, a ko popraskamo pod površje, hitro naletimo na pravne praznine v različnih pravnih ureditvah po svetu. S pomočjo primerjalnopravne analize pridemo do zaključka, da je najboljši način za izboljšanje kazenskopravne zakonodaje za to kaznivo dejanje zapolnjevanje vrzeli, če nanje naleti praksa oz. nanje opozori stroka. »Maščevalna pornografija« bo namreč kot kibernetsko kaznivo dejanje vedno korak pred zakonodajalcem, naloga zakonodajalca pa je predvsem ta, da je pozoren na spremembe na področju informacijske tehnologije in ostaja dovolj kritičen do sebe in odprtih vprašanj, ki jih zakonodaja še ni uredila.
Keywords: maščevalna pornografija, zasebnost, privolitev, soglasje, kibernetsko kaznivo dejanje, nekonsenzualna objava intimnih fotografiji, socialna omrežja, informacijska tehnologija.
Published: 20.12.2019; Views: 430; Downloads: 104
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
Nastja Brezovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Keywords: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Published: 11.12.2019; Views: 385; Downloads: 61
.pdf Full text (2,98 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica