Search the digital library catalog

Abstract: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Keywords: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1428; Downloads: 236
Full text (2,81 MB)

Abstract: Poznavanje poslovnega partnerja in njegove bonitete je eden ključnih načinov za zmanjševanje informacijske asimetrije ter tveganj, ki izvirajo iz nje. Preverjanje bonitete podjetja postaja poslovna praksa, ki se je izkazala za zelo učinkovito doma in v svetu. Prav tako pomeni mnogo lažji in predvsem hitrejši način dostopa do kakovostnih informacij, ki jih za učinkovito presojo potrebujemo o določenem poslovnem subjektu. S tem zmanjšujemo nepotrebno izgubo časa, energije, volje, interesa za fizično iskanje informacij, ki nas v končni fazi (ne)pripeljejo do želenega cilja. Motivacija izhaja iz želje po čim boljšem obvladovanju tveganj in izrabljanju poslovnih priložnosti. Če o teh nismo dovolj in pravočasno informirani, lahko prezremo podjetje, ki bi nam kot poslovni partner pripomoglo k učinkovitejšemu doseganju ciljev. Razumevanje analize bonitete podjetja in njenega celotnega pojma pojasnjuje cel spekter finančnih in nefinančnih kazalnikov, ki skupaj tvorijo bonitetno analizo. Tradicionalni pristopi k presoji bonitete podjetja niso več primerni, saj se znova in znova uveljavljajo dodatna, nova merila, ki posodabljajo modele ter teorije moderne analize. Razgiban razvoj sili podjetja k upoštevanju aktualnih dejavnikov, torej od številnih panožnih do okoljskih in drugih specifičnih dejavnikov, ki jih je potrebno prilagoditi vsaki presoji posebej. Zaradi tega so novejši načini presojanja bonitete podjetja podatkovno zahtevnejši in gradijo na večji pripravljenosti podjetij za razkrivanje informacij ter za praktično sodelovanje. Vse dejavnike je potrebno presojati v njihovi medsebojni povezanosti, torej v času, prostoru, med podjetji, panogami, itd. Kakovostno presojanje bonitete podjetja je v veliki meri odvisno ne le od razpoložljivih podatkovnih osnov, temveč tudi od znanja, veščin, osebnih in strokovnih lastnosti presojevalca. Pri tem mislimo predvsem na lastnosti, kot so odločnost, dinamičnost, kreativnost, poštenost, strokovnost in temeljitost. Ob dobri strokovni podkovanosti, dolgoletnih izkušnjah in raziskovalnih sposobnostih, je presojevalec pomembnejši od računalnika, hkrati pa je sama poklicna usmerjenost zelo zaželjena in iskana ter prinaša velik zaposlitveni potencial. V diplomski nalogi smo teoretično definirali in ugotavljali boniteto izbranih podjetij. Vsi izračuni so temeljili na uporabi količinskih in kakovostnih dejavnikov, ki zagotavljajo uspeh podjetja. Opozorili smo tudi na vrsto dejavnikov, ki zahtevajo posebno pozornost in podrobnejšo obdelavo, da se podjetje v največji možni meri izogne oviram in pastem. V današnjem stresnem in razgibanem internem ter eksternem dogajanju je v podjetju potrebno nenehno sledenje novim oblikam pridobivanja informacij, modelov analiz in drugih oblik presoje. Predstavljeni način presojanja bonitete podjetja je primeren za podjetja v mednarodni špedicijski dejavnosti, z izpopolnitvami in prilagoditvami novim spoznanjem pa lahko koristi tudi drugim praktičnim izkušnjam.
Keywords: boniteta podjetja, bonitetna analiza, obvladovanje tveganj, informacijska asimetrija, poslovni partnerji, plačilna (ne)disciplina, finančni in nefinančni kazalniki, presojevalec bonitete podjetja.
Published in DKUM: 04.10.2010; Views: 4117; Downloads: 799
Full text (1,58 MB)