Search the digital library catalog

Abstract: Pričakovanja v gospodarstvu imajo moč vpliva na prihodnje stanje ekonomije. Inflacijska pričakovanja so še zlasti pomembna, saj se nanašajo na temeljno problematiko v ekonomiji, ki je inflacija. Diplomsko delo predstavlja vpliv inflacijskih pričakovanj na potrošniško vedenje, investicijske odločitve ter na oblikovanje in izvajanje denarne politike zveznih rezervnih bank v ZDA. Poseben poudarek je namenjen vplivu pandemije covid-19 na spremembe v kratkoročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih. Na osnovi podatkov med leti 2013 in 2024 smo analizirali nihanja ravni pričakovanj pred, med in po pandemiji, pri čemer smo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Predstavili smo razmerje med dejansko inflacijo in inflacijskimi pričakovanji ter analizirali posledice gospodarskega šoka v tekočem obdobju. Za učinkovito delovanje in višanje odpornosti gospodarstva, morajo oblikovalci gospodarskih politik ne le ohranjati stabilno inflacijsko stopnjo, ampak vzdrževati optimistična pričakovanja med potrošniki.
Keywords: inflacija, merjenje pričakovanj, pandemija covida-19, pričakovanje, Združene države Amerike
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 69; Downloads: 65
Full text (932,33 KB)

Abstract: Inflacija ima precej velik vpliv ne samo na storitve, dobrine ter energente, temveč tudi na transport, kar smo občutili z naraščanjem cen predvsem v tovornem transportu. Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo inflacije, pa so med seboj povezani ter skupaj posledično vplivajo na cene vseh vrst transporta. Na inflacijo ne vplivajo samo splošni dejavniki, temveč tudi naravne nesreče in katastrofe, kot so pandemije in vojne. V tem diplomskem delu smo torej raziskali, kakšen vpliv ima inflacija na tovorni transport v Sloveniji, EU in v EURO območju ter obratno s pomočjo razčlenjenih struktur stroškov cestnega, pomorskega, letalskega in železniškega tovornega transporta, statističnih podatkov o cenah goriva, indeksov cen transporta ter splošnih statističnih podatkov o inflaciji.
Keywords: tovorni transport, inflacija, stroški, statistični podatki, cene
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 395; Downloads: 62
Full text (6,99 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o inflaciji, njenih vplivih, vzrokih, načinih merjenja in vplivu ekonomske politike na njo. Pojasnili smo pojme CPI indeks, BDP deflator, HICP indeks, indeks proizvodnih cen, stroškovno pogojena inflacija, inflacija povpraševanja in stabilnost cen. Ločeno smo predstavili denarno in fiskalno politiko. Pri denarni politiki smo pregledali njeno definicijo, naloge, strategijo, instrumente ter uporabna teoretična modela Taylorjevo pravilo in kvantitativno teorijo denarja. Pri fiskalni politiki smo pregledali njeno definicijo, instrumente, raziskave glede fiskalnih ukrepov in njihov vpliv na inflacijo ter povezavo med nekonsistentnostjo fiskalne politike in inflacijo. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Eurostat analizirali gibanje inflacije od januarja 2020 do maja 2023. Analizirali smo inflacijo za evroobmočje in države evroobmočja ter prikazali stopnjo rasti indeksa HICP in 12 skupin dobrin indeksa HICP. Ugotovili smo, da se je z največjo inflacijo v preučevanem obdobju soočala Estonija, in sicer avgusta 2022 z letno stopnjo 25,2 %. Ugotovili smo tudi, da je največjo rast skupnega indeksa HICP od januarja 2020 do maja 2023 imela prav tako Estonija, kjer je stopnja rasti indeksa znašala 36,51 %. Prikazali smo tudi bistvene vzroke za tako gibanje inflacije v preučevanem obdobju ter ugotovili, da se je zvišala raven cen vseh skupin dobrin razen skupin dobrin »komunikacije« in »izobraževanje« v nekaterih državah. V diplomskem delu smo prav tako pregledali ukrepe ECB v preučevanem obdobju in ugotovili, da je ECB v tem obdobju izvajala tako ekspanzivno kot restriktivno denarno politiko.
Keywords: inflacija, denarna politika, fiskalna politika, evroobmočje, stabilnost cen
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 533; Downloads: 169
Full text (2,13 MB)

Abstract: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Keywords: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 865; Downloads: 285
Full text (1,13 MB)

Abstract: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Keywords: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 1010; Downloads: 218
Full text (676,56 KB)