1. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Keywords: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 34
 Full text (1,75 MB) |
2. Institucije države in inovacijska aktivnost podjetijMihael Hötzl, 2019, undergraduate thesis Abstract: Odnos med državo in trgom je eden izmed temeljnih problemov razvoja ekonomske misli. Vprašanja o optimalnem poseganju države na trg smo v nalogi predstavili prek razmišljanj najvplivnejših ekonomskih šol in mislecev, vse od merkantilistov pa do pripadnikov institucionalizma. Prek različnih pogledov in idej smo analizirali odnose države do tržnih nepopolnosti, kot so problem nezadostne konkurence, eksternalij in javnih dobrin, ki pa si nasprotujejo. Tako opredeljujemo argumente zagovornikov glavnega toka ekonomske misli o državi, ki popravlja tržne napake, skrbi za ustrezno raven konkurence, kot tudi argumente liberalne strani, naj se država v delovanje trga ne vtika. Osredotočili smo se zlasti na vprašanje inovacij, njihovo financiranje in do katere mere naj država posega na to področje. Predstavili smo povezavo med najodmevnejšimi tehnološkimi prodori in javnim financiranjem, nato pa tudi poziv, da je zavoljo perečih globalnih problemov in izzivov prihodnosti nujno povečanje vloge države ne le pri financiranju obstoječih, temveč tudi ustvarjanju novih trgov.
Keywords: razvoj ekonomske misli, tržne nepopolnosti, konkurenca, industrijska in tehnološka politika, inovacije, inovacijska politika.
Published in DKUM: 12.12.2019; Views: 1014; Downloads: 122
Full text (671,99 KB) |
3. Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim : diplomsko delo univerzitetnega študijaJure Bajec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Človek s pridom izkorišča mnoge naravne danosti. V diplomskem delu se osredotočamo na eno izmed teh danosti – konopljo, ki jo kot družba obravnavamo na prav poseben način. Na spisku prepovedanih drog jo imajo praktično povsod, saj kot taka predstavlja določena tveganja. Omamljanje s konopljo samo po sebi morda ni najbolj moralno upravičeno, vendar ima konoplja tudi druge namene, ki so ekonomsko in moralno utemeljeni. Iz nje je mogoče izdelovati raznovrstne izdelke, vse bolj perspektivna pa je tudi v medicini. Države in njihove politike do prepovedanih drog stopajo po relativno neznanem terenu, na poti pa jim stojijo veliki varnostni izzivi. Na eni strani se zavedamo, da so prepovedane droge povezane z mnogimi težavami, na drugi strani pa prepoznamo določene prednosti, ki jih želimo celovito izkoristiti, seveda s čim manjšimi nezaželenimi posledicami takšnega početja. Področje prepovedanih drog različne države različno obravnavajo, dokaj osrednjo vlogo pa je v dvajsetem stoletju imela Organizacija združenih narodov (OZN). Prve politike do prepovedanih drog niso prinesle želenih rezultatov, privedle so celo do nekaterih resnih in nezaželenih posledic. Danes zaradi tega prihaja do sprememb pri reševanju problematike drog. Države se poslužujejo ukrepov, kot sta nudenje pomoči odvisnikom namesto kaznovanja in omogočanje uživanja manj nevarnih drog, ti ukrepi pa so postregli z zanimivimi rezultati o kriminaliteti v povezavi z drogami, o razširjenosti uporabe kanabisa in o prometni varnosti.
Keywords: droge, konoplja, medicinska konoplja, industrijska konoplja, indijska konoplja, pridelovanje, politika do drog, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1423; Downloads: 175
Full text (817,19 KB) |
4. POMEN INDUSTRIJSKEGA SEKTORJA V ČASU GOSPODARSKE KRIZEUrška Kumše, 2016, master's thesis Abstract: Poglavitni cilj tega raziskovalnega dela je bila analiza vloge industrijskega sektorja v gospodarstvu, še zlasti v času gospodarske krize. Z metodo pregleda literature smo spoznali različne teorije njenega nastanka, predstavili pa smo tudi genezo gospodarske krize iz leta 2008. Proučili smo inštrumente industrijske politike za oživitev gospodarstva kakor tudi za dosego dolgoročnega razvoja. Predstavili smo alternativni vidik sprejemanja krize, temelječ na Schumpetrovi teoriji, in sicer kot priložnost za prestrukturiranje gospodarstva. Posvetili smo se tudi globalnim in strukturnim trendom v industriji.
Potrdili smo tezo, da je industrijski sektor nujno potreben za uspešno delovanje storitvenega sektorja, zato se s slabšanjem razmer v industrijskem sektorju kažejo tudi težave v storitvenem sektorju. Delno smo potrdili tudi tezo, da je države z višjim deležem industrijskega sektorja aktualna gospodarska kriza manj prizadela kot države z nižjim deležem industrijskega sektorja. Analizirali smo tudi zakonitosti industrijskega sektorja in njegove povezave s storitvenim sektorjem v treh ključnih svetovnih gospodarstvih (Nemčiji, Kitajski in ZDA) ter Avstraliji kot predstavnici držav, bogatih z naravnimi viri, in Sloveniji kot predstavnici malega odprtega gospodarstva.
Keywords: industrijski sektor, gospodarska kriza, industrijska politika, gospodarska rast
Published in DKUM: 30.05.2016; Views: 1208; Downloads: 173
Full text (2,75 MB) |
5. Cenovne disparitete v slovenskem gospodarstvuEgon Žižmond, 1990, professional article Abstract: V slovenskem gospodarstvu so prisotne znatne cenovne disparitete, ki otežujejo tudi vključevanje slovenskega gospodarstva v evropski gospodarski prostor. Članek analizira disparitete proizvajalnih in drobnoprodajnih cen ter razlike med izvoznimi cenami na eni ter direktnimi stroški, lastnimi cenami in proizvajalnimi cenami na drugi strani. Ker je večina disparitet posledica etatističnega ekonomskega sistema in administriranja v ekonomski politiki, bi le reforma ekonomskega sistema in ustreznejša ekonomska politika lahko omogočila oblikovanje normalnejših cenovnih razmerij.
Keywords: cene, gibanje cen, Slovenija, proizvajalna cena, produkcijska cena, politika cen, industrijska politika, prodaja na drobno, dinamični model, prodajna cena, prices, price movement, Slovenia, production price, price policy, retail sale, sales price, dynamical model
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1521; Downloads: 34
 Link to full text |
6. Spremenjen model konkurenčne rastiArt Kovačič, 2008, review article Abstract: Svetovni ekonomski forum je indeks konkurenčne rasti oblikoval na podlagi treh determinant, ki so bile dolgo časa ključnega pomena za dolgoročno gospodarsko rast ekonomij. Kakovost makroekonomskega okolja, delovanje javnih institucij ter tehnološka pripravljenost odpirajo možnost za dolgoročni gospodarski razvoj. Svetovni ekonomski forum je na podlagi treh determinant indeksa konkurenčne rasti dolgo časa pojasnjeval pripravljenost držav na prihodnje izzive. Jasno je, da dobro delujoča podjetja ne morejo doseči velike rasti, če država nima stabilnega makroekonomskega okolja, dobro delujočih institucij ter ugodne tehnološke ravni. V zadnjem času je pri modelu konkurenčne rasti prišlo do spremembe.
Keywords: konkurenca, konkurenčnost, analiza, primerjalna analiza, strategija, razvojna strategija, razvoj, industrijska politika
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 837; Downloads: 46
Link to full text |
7. Ocena politike pregona konoplje v Republiki Sloveniji, Kraljevini Nizozemski in Združenih državah Amerike : diplomsko delo univerzitetnega študijaAndrej Valenčak, 2013, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu avtor predstavi konopljo najprej kot rastlino in v nadaljevanju kot prepovedano drogo. Omenjena je njena več tisočletna zgodovina in povezanost s človekom, prikazana njena široka uporabnost v industriji in prehrani, nekaj besed pa avtor nameni visoki medicinski vrednosti omenjene rastline. V nadaljevanju avtor predstavi konopljo kot prepovedano drogo, pri čem prikaže njeno izredno visoko razširjenost, učinke ter posledice uporabe. Predstavljen je tudi odnos Republike Slovenije do konoplje, kjer je opisana področna zakonska regulativa ter delo policije pri odkrivanju in preiskovanju kršitev zakona s področja drog. Na koncu teoretičnega dela se avtor podrobno ukvarja z različnimi pristopi do urejanja problematike drog in prikaže politiko Združenih držav Amerike kot predstavnice najstrožjega modela, politiko Kraljevine Nizozemske kot predstavnice liberalnega modela ter politiko Republike Slovenije kot predstavnice mešanega modela obravnave prepovedanih drog.
V empiričnem delu avtor analizira in predstavi podatke, zbrane iz nacionalnih poročil omenjenih držav in njihovih pristojnih institucij s področja drog. Prvi del raziskovanja je namenjen ugotavljanju dejanskega stanja na področju drog v Republiki Sloveniji, Združenih državah Amerike ter v Kraljevini Nizozemski in avtor že tu dobi prve vtise o uspešnosti različnih strategij držav. Pri delu se osredotoči predvsem na razširjenost uporabe marihuane med splošnim prebivalstvom in mlado populacijo, zdravstvene težave in smrtnost, povezano z uporabo drog, ter na kriminaliteto s področja prepovedanih drog. V nadaljevanju raziskovalnega dela avtor dobljene rezultate med državami primerja in tako pride do zaključnih ugotovitev, kateri pristop do urejanja problematike prepovedanih drog je na določenem segmentu najbolj učinkovit in primeren. Na podlagi dobljenih rezultatov avtor uspe potrditi hipotezo in zaključi z ugotovitvijo, da je toleranten odnos do marihuane najbolj primeren način obravnavanja te droge.
Keywords: konoplja, industrijska konoplja, medicinska konoplja, droge, politika do drog, Slovenija, Nizozemska, ZDA, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.07.2013; Views: 2213; Downloads: 391
Full text (446,26 KB) |
8. |
9. Industry policy in Taiwan and Korea in the 1980s : winning with the marketHeather Smith, developement research Keywords: industrijska politika, ekonomski razvoj, konkurenčnost, Tajvan, Južna Koreja, vlada, gospodarska rast, trajnostni razvoj, trg, industrializacija, produktivnost, revizija, spremembe, Azija, krize
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1390; Downloads: 79
Link to full text |
10. Geschäftsprozeßanalyse mit Ereignisgesteuerten Prozeßketten : Grundlagen des Business Reengineering für SAP R/3 und andere Betriebswirtschaftliche StandardsoftwareJosef Staud, manual Keywords: poslovni proces, poslovna politika, poslovanje podjetja, analiza poslovanja, informacijski sistemi, MIS, zmogljivost, krmiljenje, verige, CIM, proizvodnja, upravljanje proizvodnje, uporaba računalnika, računalništvo, software, podpora, client/server, odjemalec/strežnik, programska oprema, avtomatizacija, aplikacija, delovna organizacija, industrijska organizacija, prenova, reinženiring, spremembe, management, verige, modeli, računalniški sistemi, AOP
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1874; Downloads: 83
Link to full text |
