| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Preučevanje vplivnih dejavnikov za izboljšanje koagulacije industrijske odpadne vode
Ana Garmut, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Za industrijsko odpadno vodo je značilna zelo raznolika kemijska sestava. Veliko težavo predstavljajo predvsem visoke vrednosti težkohlapnih lipofilnih snovi (TLS) ter anionskih in neionskih tenzidov. Toksičnost industrijske odpadne vode lahko zmanjšamo s pomočjo fizikalno-kemijskih metod čiščenja, kot so koagulacija, biološke metode in napredni oksidacijski postopki. Cilj diplomskega dela je določiti uspešnost čiščenja različnih industrijskih odpadnih vod s postopkom koagulacije/flokulacije in naprednimi oksidacijskimi postopki pri različnih pogojih. Nadaljnji cilj je analizirati učinkovitost glede na prvo in drugo fazo čiščenja različnih odpadnih vod ter predpostaviti najboljše kombinacije čiščenja. Osredotočamo se predvsem na kombinacijo t. i. Fenton-like reakcije in flokulacije, tudi v obratnem vrstnem redu. Železov sulfat preizkušamo kot koagulant in Zetag kot flokulant. Določamo vsebnost tenzidov in TLS v neobdelanih in obdelanih odvzetih vzorcih. Merimo količino nastalega blata. Ugotavljamo, da s povečanjem volumna dodanega koagulanta vedno ne dosežemo večje učinkovitosti čiščenja, temveč lahko povzročimo ravno obraten učinek. Rezultati kažejo, da je Jar-test glede na dane vzorce najprimernejši postopek za čiščenje odpadnih voda. Sledi mu dvofazna obdelava (Jar-test in UV/H2O2). Obratna kombinacija, kjer vzorce najprej obdelamo z naprednimi oksidacijskimi postopki in šele nato z Jar-testom, dajo slabše rezultate.
Keywords: koagulacija, Jar-test, industrijska odpadna voda, napredni oksidacijski postopki, blato
Published: 08.10.2020; Views: 132; Downloads: 0
.pdf Full text (1,64 MB)

2.
Optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode
Primož Vouk, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Vse ostrejši zakonodajni predpisi zahtevajo primerno in učinkovito predobdelavo in čiščenje industrijske odpadne vode. V ta namen je bila izvedena optimizacija čiščenja realne industrijske odpadne vode iz kovinsko predelovalne industrije tako, da je voda po postopku čiščenja primerna za ponovno uporabo v industrijskem procesu in ali vsaj za izpust v javno kanalizacijo. Cilj raziskave je bil iz industrijske odpadne vode odstraniti ione težkih kovin (aluminijeve-Al3+, bakrove-Cu2+ in železove Fe3+ ione). V raziskavi smo vzorcem industrijske odpadne vode analizirali fizikalno-kemijske parametre (temperaturo, pH vrednost, električno prevodnost, neraztopljene snovi, usedljive snovi, motnost, kemijsko potrebo po kisiku-KPK, biokemijsko potrebo po kisiku-BPK5 in koncentracijo Al3+, Cu2+ in Fe3+ ionov). Na vzorcih odpadne vode smo najprej preverili vpliv variiranja pH vrednosti, učinkovitost postopka nanofiltracije in flokulacije, ter na podlagi primerjave rezultatov pred in po čiščenju definirali optimalni postopek čiščenja. Eksperimenti so pokazali, da s postopkom nanofiltracije pri delovnem tlaku 10 bar, tangencialnem pretoku 1,6 L/min in izbrano NF2 membrano ter s predčiščenjem (7-12 µm filter) in variiranjem pH vrednosti s 5M HCl učinkovito odstranimo do 97% ionov Al3+, Cu2+ in Fe3+. Kot učinkovita metoda za čiščenje industrijske odpadne vode se je izkazala tudi flokulacija s flokulacijskim sredstvom CWL40 pri 160 obr/min in s 5 min končnim usedanjem. S postopkom flokulacije smo ione Al3+, Cu2+ in Fe3+ odstranil med 90-98%. Na podlagi rezultatov znižanja vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov pod MDK za izpust v kanalizacijo, se je kot bolj zanesljiv proces čiščenja realne industrijske odpadne vode izkazal postopek nanofiltracije, s predčiščenjem in variiranjem pH vrednosti.
Keywords: industrijska odpadna voda, nanofiltracija, variiranje pH vrednosti, flokulacija, ioni težkih kovin, aluminij, baker, železo
Published: 13.09.2018; Views: 855; Downloads: 112
.pdf Full text (3,31 MB)

3.
PRIPRAVA ODPADNE VODE ZA PONOVNO UPORABO V TEHNOLOŠKEM PROCESU
Aleš Lorber, 2016, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je, da odpadne vode iz treh različnih proizvodnih procesov očistimo in ponovno uporabimo v proizvodnji. Merilo čistosti so predstavljali okoljevarstveni standardi o dovoljenih emisijah snovi v površinske vode, ki jih predpisuje država. Količinsko največ odpadne vode priteče iz proizvodne linije pranja glinice (GKT-VLS), s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija, nitratnega dušika in kloridnih elementov. Druga vrsta odpadne vode je iz proizvodne linije boehmita, s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija in nitratnega dušika. Tretja vrsta odpadne vode prihaja iz kotlarne, kjer se proizvaja visokotlačna para. Kotlarna posledično proizvaja kisle in bazične odpadne vode zaradi regeneracije ionskih smol, ki se uporabljajo za kemijsko pripravo vode za kotle. Vse tri vrste vod smo zmešali v realnem razmerju. Najprej smo vode nevtralizirali z uporabo 35 % HCl. Nato je sledila filtracija z naplavno plastjo perlita, s katero smo znižali vrednost suspendiranih snovi s 320 mg/l na samo 9 mg/l. S filtracijo še vedno nismo uspeli razrešiti težave s previsokimi vrednostmi aluminija, natrija in kloridov, ki so presegali okoljevarstvene standarde. Zato smo izvedli laboratorijske poskuse z uporabo modulov za reverzno osmozo. Vsebnosti onesnažil smo uspeli znižati pod mejne vrednosti. Vsebnost aluminija smo znižali pod mejno vrednost aluminija 3 mg/l, vsebnost natrija smo zmanjšali na 145 mg/l in kloridov na 193 mg/l.
Keywords: reverzna osmoza, nevtralizacija, filtracija, ICP analiza, industrijska odpadna voda
Published: 05.01.2017; Views: 1270; Downloads: 29
.pdf Full text (1,93 MB)

4.
ANALIZE ČIŠČENJA INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VOD NA INDUSTRIJSKI ČISTILNI NAPRAVI
Helena Kotar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Čistilna naprava ima ta namen, da s pomočjo ustrezno implementiranih postopkov faznega ločevanja iz tehnološke odpadne vode odstrani masti in olja ter suspendirane snovi za doseganje maksimalnega učinka čiščenja po fizikalno-kemijskem postopku koagulacije, flokulacije ter precipitacije. Namen diplomske naloge je prikazati fizikalno-kemijski postopek čiščenja industrijskih odpadnih vod uporabljen v podjetju ter opisati sodelovanje Laboratorija pri zagonu in nadaljnjem delovanju nove čistilne naprave v podjetju. Natančneje, potrebno je bilo laboratorijsko ugotoviti ali tako postavljena tehnologija čiščenja ustreza optimalnemu predčiščenju industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v podjetju. Za vrednotenje kakovosti odpadne vode iz industrijskega procesa v podjetju so bili uporabljeni naslednji kazalni parametri: kontrola koagulacije in flokulacije z laboratorijskim testom simulacije čiščenja odpadne vode; primerjava KPK vrednosti (»kemijska potreba po kisiku«) in vrednosti usedljivih snovi v odpadni vodi pred in po začetku obratovanja čistilne naprave; dodatna kemijska analiza podpornega laboratorija ter pH vrednost odpadne vode na izpustu iz čistilne naprave. Rezultati, predstavljeni v diplomski nalogi, so pokazali, da so vrednosti kazalnih parametrov v sprejemljivem vrednostnem območju; da je receptura doziranja kemikalij v proces čiščenja ustrezna, kar sledi, da se del prečiščenih vod lahko ponovno uporabi v tehnološkem procesu podjetja. Sledi zaključek, da čistilna naprava v podjetju obratuje optimalno in učinkovito.
Keywords: industrijska čistilna naprava, industrijska odpadna voda, koagulacija, flokulacija
Published: 14.10.2016; Views: 1293; Downloads: 90
.pdf Full text (1,93 MB)
This document has many files! More...

5.
POSKUSNO OBRATOVANJE ČISTILNE NAPRAVE INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE IZ PROIZVODNJE KEMIČNIH IZDELKOV
Branko Papler, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil predstaviti izvedbo rekonstrukcije industrijske čistilne naprave (ČN) in implementacijo najboljše razpoložljive tehnike (BAT) čiščenja odpadne vode z naprednim oksidacijskim procesom – AOPs H2O2/UV/Fe3+. S projektom idejne zasnove, potrjenim v prvi polovici 2011, so stekli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zardi vpliva na okolje in izvora odpadne vode iz proizvodnje kemičnih izdelkov (galvanskih preparatov), je bil ključni del pridobitev Vodnega soglasja in Okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij v vode, izdanih s strani Agencije RS za okolje. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je sledilo enoletno obdobje poskusnega obratovanja industrijske ČN, ko mi je bila zaupana tudi vloga odgovorne osebe za obratovanje ČN. Pripravili smo poslovnik in navodila za obratovanje ČN, obratovalni dnevnik, uvedli smo postopke določanja parametrov čiščenja v internem laboratoriju, vključno s pripravo vzorcev za določanje KPK, ki vsebujejo H2O2. V proizvodnji smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja in ponovne uporabe prve izpiralne vode pri čiščenju mešalnih posod. Pri obdelavi odpadne vode s povišanimi vsebnostmi fosfatov smo določili njihov vpliv na zmanjšanje učinkovitosti kemične oksidacije z H2O2/UV/Fe3+ procesom, posledično z nastankom železovega (III) fosfata. Sestava odpadne vode, ki jo je mogoče obdelati v realnem času in s sprejemljivimi stroški, ima vrednosti KPK ≤ 3 000 mg O2/l in celotnega fosforja P ≤ 250 mg P/l. Določili smo deleže znižanja vrednosti KPK kemične oksidacije v dveh reaktorjih z 24 kW in 36 kW UV svetili in končnega čiščenja z mikrofiltracijo in kationsko izmenjavo, s čimer se zagotavljajo predpisane mejne vrednosti za iztok v površinske vode. Izpolnjena sta bila tudi oba osnovna cilja projekta: novembra 2013 smo pridobili uporabno dovoljenje in s čiščenjem odpadne vode na interni ČN nismo povišali obstoječih stroškov.
Keywords: čistilna naprava, industrijska odpadna voda, proces H2O2/UV/Fe3+, kemični izdelki, galvanski preparati
Published: 07.10.2014; Views: 2573; Downloads: 389
.pdf Full text (5,20 MB)

6.
KOAGULACIJA INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE Z NOVIMI POLIMERI
Dea Marko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je izboljšati kakovost odpadne vode iz kovinske industrije z uporabo koagulacije. Raziskovali smo učinkovitost zniževanja vrednosti kemijske potrebe po kisiku (KPK) z enim od treh izbranih koagulantov PACl, FeCl3 in Al2(SO4)3 v kombinaciji z enim od dveh flokulantov Amerfloc 425 in Amerfloc 487. Analizirali smo vrednosti pH, SAK, prevodnost, motnost, KPK in vsebnost anionskih tenzidov. Odvzeli smo tri različne vzorce odpadne vode z različnimi začetnimi vrednostmi KPK. Najboljša kombinacija se je izkazala s PACl v kombinaciji z Amerflocom 487. Vrednost KPK smo znižali pod 150 mg/L O2, kar znaša čez 80 %, s čimer je omogočen izpust čiščene vode v vodotoke.
Keywords: koagulacija, industrijska odpadna voda, jar test, Amerfloc
Published: 22.09.2014; Views: 1592; Downloads: 157
.pdf Full text (2,06 MB)

7.
IZBOLJŠANJE IZLOČANJA ONESNAŽIL IZ INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE PO POVRŠINSKI OBDELAVI KOVIN
Špela Primožič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Procesi površinske obdelave kovin povzročajo nastajanje odpadnih industrijskih voda, ki se pred izpustom v vodotok čistijo v fizikalno–kemijski čistilni napravi. Namen naloge je bil s pomočjo deemulgatorjev razbiti in ločiti emulgirana olja v odpadni vodi, nato pa poiskati učinkovito kombinacijo koagulanta in polielektrolita, ki bi lahko zamenjala železov klorid (Feriklar) in polielektrolit (Praestol 2500), ki ju sedaj uporabljajo pri čiščenju industrijske odpadne vode. Z Jar testi smo simulirali delovanje čistilne naprave oz. postopke koagulacije in flokulacije. Učinkovitost koagulantov smo določili z analiznimi postopki, ki zajemajo koncentracijo niklja in celotnega fosforja, kemijsko potrebo po kisiku, količino mulja ter koncentracijo mineralnih olj v prečiščeni vodi. Raziskave so pokazale, da med vsemi preizkušenimi koagulanti ni bilo bolj učinkovitega od obstoječega Feriklara, saj smo z laboratorijskimi testi dokazali, da s pravilnim doziranjem Feriklara znižamo koncentracijo vseh navedenih parametrov, tudi količino mineralnih olj. Med flokulanti sta bila P3-8723 in Optimer 9901 bolj učinkovita kot Praestol 2500. S kombinacijami koagulantov in deemulgatorjev sicer nismo dosegli izboljšanja kvalitete odpadne vode, ker so preizkušeni deemulgatorji motili proces koagulacije in flokulacije. Določili pa smo natančnejše doziranje Feriklara in nova učinkovitejša polielektrolita, kar je bila osnova za prenos laboratorijsko določenih parametrov v delovanje fizikalno-kemijske čistilne naprave.
Keywords: industrijska odpadna voda, flokulacija, koagulacija, deemulgiranje, Jar test
Published: 22.12.2009; Views: 3217; Downloads: 522
.pdf Full text (6,01 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica