| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 810
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vključevanje zunajskeletnih sistemov v okvir industrije 4.0
Sara Piltaver, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Tehnološki razvoj je od nekdaj predstavljal mejnike na področju industrije. Posamezne inovacije so vplivale tako na razvoj delovnih procesov, kot na sama delovna mesta. V zaključnem delu se podrobneje posvetimo eni od teh inovacij in sicer zunajskeletnim sistemom in njihovi implementaciji v industrijo 4.0. Zunajskeletni sistemi so nosljive mehanske komponente, ki omogočajo človeškemu telesu dosegati rezultate, ki jih samo ne bi zmoglo. Hkrati pa telo tudi podpirajo in varujejo. Za razumevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na implementacijo zunajskeletnih sistemov v delovno okolje smo pripravili kompilacijo literature, s katero raziskujemo industrijo 4.0, nazore proaktivne ergonomije ter raznolikost modelov zunajskeletnih sistemov. Modele zunajskeletnih sistemov smo podrobneje raziskali z metodo klasifikacije in opisnim in slikovnim pregledom različnih modelov. V nadaljevanju smo se posvetili analizi elementov, s katerimi smo zmodelirali postopek implementacije. Ustrezne ergonomske metode, postopkovni model implementacije zunajskeletrnega sistema v delovno okolje in program za selekcijo ustreznega modela, ki je še v razvoju, smo opisali ter grafično prikazali. Raziskovanje položaja zunajskeletnih sistemov na slovenskem trgu smo izvedli z intervjujem strokovnjaka s področja optimizacije in opisali njegovo izkušnjo. Spoznali smo potencial zunajskeletnih sistemov in se srečevali s problematiko pomanjkanja dolgoročnih raziskav. Ugotovili smo, da je za uspešno implementacijo zunajskeletnega sistema, potrebno razumevanje vitkih načel, proaktivne ergonomije ter lastnosti zunajskeletnih sistemov.
Keywords: zunajskeletni sistem, industrija 4.0, proaktivna ergonomija
Published: 29.11.2021; Views: 24; Downloads: 2
.pdf Full text (2,24 MB)

2.
Model inteligentnega nadzora obrabe in poškodb rezalnih orodij z uporabo termografije
Nika Brili, 1987, catalogue

Abstract: Nadzor obrabe rezalnega orodja pri struženju prispeva k izboljšanju kakovosti izdelkov, optimizaciji stroškov orodja in zmanjšanju števila neželenih dogodkov. Pri maloserijski in posamični proizvodnji se operater stroja na podlagi izkušenj odloča, kdaj zamenjati rezalno orodje. Slabe odločitve lahko vodijo do povišanja stroškov, zastojev proizvodnje in izmeta. V disertaciji smo predstavili sistem nadzora stanja rezalnega orodja, ki med in po struženju samodejno prepozna obrabo rezalnega orodja. Za nadzor procesa smo uporabili infrardečo (IR) kamero, ki za razliko od uporabe navadnih industrijskih kamer ne spremlja zgolj vizualnega stanja procesa, ampak zajema še termografsko stanje. Kljub zahtevnemu okolju (vroči ostružki) smo kamero ustrezno zaščitili in namestili tik ob rezalno ploščico, kar omogoča spremljanje obdelave iz neposredne bližine. Material smo obdelovali z različno obrabljenimi rezalnimi ploščicami in ustvarili bazo 18.486 slik, ki so bile namenjene učenju in testiranju modela. Z uporabo globokega učenja in konvolucijske nevronske mreže (CNN) smo razvili napovedni model obrabe in poškodb rezalnega orodja. Pripravljeno bazo slik smo razdelili na slike, ki so nastale med procesom struženja (slike procesa), in na slike, ki so nastale po struženju (termografske slike rezalnega orodja). Ugotovili smo, da je model uspešen na obeh bazah slik. Naučen model na podlagi termografske slike procesa samodejno razvrsti stanje rezalnega orodja glede na primernost za nadaljnjo uporabo pri struženju (brez obrabe, majhna obraba, velika obraba). Točnost klasifikacije za združeno množico vseh slik je 99,92 % in potrjuje ustreznost predlagane metode. Model smo testirali tudi na nepoznanih slikah (spremenjeni obdelovalni pogoji), s čimer smo z več kot 98 % točnostjo klasifikacije potrdili robustnost naučenega sistema pri uporabi za nepoznani material obdelovanca. Takšen sistem omogoča takojšnje ukrepanje v primeru obrabe ali zloma rezalnega orodja, ne glede na znanje in usposobljenost operaterja.
Keywords: umetna inteligenca, globoko učenje, Industrija 4.0, odrezavanje, rezalna orodja, struženje, obraba orodja, termografija
Published: 22.11.2021; Views: 42; Downloads: 9
.pdf Full text (3,70 MB)

3.
Inovacijski trendi v trgovini na drobno
Katja Kojc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Za obstoj na konkurenčnem trgu trgovcev na drobno se podjetja poslužujejo različnih tehnik nadgradnje obstoječih sistemov in privabljanja kupcev. Sledenje trendom, ki trenutno obstajajo in uvajanje inovacij pa trgovini omogočata storiti le to. Premik iz tradicionalne fizične oblike trgovin na spletno prodajo je eden najbolj tipičnih primerov digitalizacije v gospodarstvu in družbi. Sistemi, ki so tehnološko sodobno podprti in se konstantno razvijajo, uporabnikom omogočajo učinkovitejše delovanje, lažji in boljši dostop do večjega števila informacij ter razvijanje. Prej poznana oblika trgovine na drobno, ki se je začela razvijati v času merkantilizma, je skozi zgodovino spreminjala gospodarstvo in se je skupaj z družbami tudi spreminjala.
Keywords: trgovina na drobno, digitalizacija, spletna prodaja, Industrija 4.0, inovacije, pandemija.
Published: 10.11.2021; Views: 48; Downloads: 6
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Digitalizacija in digitalna strategija
Teo Toplak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V času v katerem živimo so digitalne tehnologije v razmahu. Sedaj pa se je začel trend digitalne transformacije. Četrta industrijska revolucija prinaša spremembe v življenjski dobi naših podjetij. Poslovni procesi in tehnologija v podjetjih so zastareli, počasni in stroškovno preveč obremenjujoči. Z digitalizacijo in digitalno transformacijo podjetja se nadgradijo poslovni procesi, uredijo se podatki, zmanjšajo se stroški, zvišajo se prihodki in kompetence zaposlenih, ter pozitivno vplivamo na okolje. Digitalna transformacija podjetja je pomemben faktor v obstoju podjetja, saj velik pomen na transformacijo podjetja daje tudi država, katera skozi javne razpise financira projekte digitalne transformacije. Vsi ti dejavniki, vse te spremembe katere pridobimo s digitalno transformacijo nam pomagajo pri gradnji blagovne znamke in imidža podjetja. Na naslednjih nekaj straneh je predstavljena digitalizacija v širšem pomenu in vpliv le-te na poslovne procese v podjetjih ali organizacijah.
Keywords: digitalizacija, digitalna strategija, industrija 4.0, informacijske rešitve, digitalna transformacija
Published: 08.11.2021; Views: 87; Downloads: 13
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Primerjalna analiza igralnih platform na globalnem trgu
Luka Djorojević, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Tematika diplomskega dela je v celoti umeščena na področje industrije videoiger. Osredotoča se na digitalne in fizične načine distribucije videoiger po celem svetu, pri čemer analizira prednosti in slabosti vsake metode za potrošnika in razvijalca videoiger. Navedene in primerjane so igralne platforme, ki so distribucijski portali za digitalne videoigre. Za platforme so naštete vse njihove značilnosti, ciljno občinstvo, prednosti in slabosti, provizijske stopnje in drugo. Platforme so razdeljene na trge mobilnih naprav, konzol in osebnih računalnikov, vsaka pa je primerjana s svojim ustreznim segmentom. V diplomskem delu so opisane tudi bistvene značilnosti industrije videoiger ter poglobljeno obravnavani trgi posameznih držav, ki predstavljajo pomemben del te industrije.
Keywords: Digitalna distribucija, videoigre, igralne platforme, industrija videoiger, konzole, pretakanje v živo
Published: 08.11.2021; Views: 60; Downloads: 2
.pdf Full text (2,52 MB)

6.
Mednarodno gospodarsko okolje in avtomobilska industrija
Luka Žerjav, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Avtomobilska industrija predstavlja eno izmed ključnih gonilnih sil gospodarskega napredka in razvoja. Prav zaradi tega jo pojmujemo kot eno najpomembnejših industrij na svetu. Za izdelavo motornega vozila je potrebno preko 20.000 različnih komponent, ogromno znanja, ob tem pa so potrebne enormne investicije v raziskave in razvoj. Seveda pa je za uspešno delovanje avtomobilske panoge potrebno odlično sodelovanje med proizvajalci motornih vozil in njihovimi dobavitelji. V zadnjem času pa je znotraj avtomobilske industrije prihajalo in še vedno prihaja do določenih sprememb. S tem mislimo na proces razvoja globalizacije, ki je dodobra spremenil avtomobilsko industrijo, vzpon trajne mobilnosti, ki jo vodi elektrifikacija vozil, vsesplošna digitalizacija in poskusi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Na panogo pa je v zadnjem obdobju močno vplivala pandemija covid-19. Vpliv pandemije se je v že tako ohlajeni avtomobilski industriji poznal tako v proizvodnji motornih vozil, kakor tudi v njihovi prodaji. Pandemija pa ni vplivala le na največje proizvajalce motornih vozil, ampak tudi na mnoge manjše dobavitelje, ki prihajajo tudi iz Slovenije.
Keywords: avtomobilska industrija, globalizacija, elektrifikacija, digitalizacija, VAR d.o.o.
Published: 05.11.2021; Views: 117; Downloads: 15
.pdf Full text (1,37 MB)

7.
Analiza konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije
Urška Kelenberger Potnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Avtomobilska industrija ima v Evropi že od nekdaj pomembno vlogo, saj zaposluje veliko število ljudi in obenem ustvarja pomemben del prihodkov. V nalogi nas je zanimalo, kakšen je položaj evropskih proizvajalcev avtomobilov napram ameriškim in azijskim podjetjem. Izhajali smo iz dejstva, da se je v obdobju 2009–2019 položaj evropskih avtomobilskih podjetij poslabšal. Najprej smo se dotaknili teoretične podlage za določanje konkurenčnosti in konkurenčnih prednosti, nato pa smo preko podatkov, glede ustvarjenih prihodkov in prodaje ugotovili, da so bili evropski proizvajalci na koncu preučevanega obdobja v boljši poziciji kot pred desetimi leti. Naša preučevana podjetja so bila Volkswagen AG, Daimler AG ter Bayerische Motoren Werke (BMW) AG, ki so glede na prihodke najuspešnejša podjetja tako v evropskem kot v svetovnem merilu.
Keywords: avtomobilska industrija, analiza panoge, konkurenčnost, Porterjev model, konkurenčna prednost
Published: 05.11.2021; Views: 55; Downloads: 9
.pdf Full text (1,45 MB)

8.
Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0
Rok Črešnar, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Keywords: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Published: 04.11.2021; Views: 106; Downloads: 23
.pdf Full text (5,32 MB)

9.
Upravljanje podatkov in informacijska varnost znotraj turistične industrije
Petra Pasutto, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Upravljanje s podatki v turistični industriji predstavlja velik razkorak med uporabnikovo zasebnostjo in storitvijo. Velik pretok podatkov zagotavlja boljšo kakovost analitike storitve, obenem pa povečuje tveganje na področju varovanja podatkov. Slednje predstavlja drugo obliko varnosti, in sicer fizično varnost. Kibernetska varnost se je tako razvila kot nova oblika varovanja informacijskih podatkov. Hiter dostop do podatkov nam tako lahko prihrani ogromno časa. Zaključno delo prikazuje pomen uporabe podatkov s pomočjo informacijske tehnologije v turistični industriji v razmerju z uporabnikom oziroma gostom. Ugotovljeno je bilo, da večina uporabnikov pri uporabi pametnih sistemov, še posebej v času potovanja, pri predaji podatkov ni zadostno ozaveščena o pomembnosti preventivnih ukrepov pred grožnjami, ki nad podatki pretijo. Pomemben del naloge predstavljajo ugotovitve o zaznavanju tveganja s strani uporabnikov, ki smo jih oblikovali na podlagi podatkov, zbranih z anketo. Rezultati kažejo, da se uporabniki pri posredovanju ali predložitvi osebnih podatkov ne počutijo ogrožene. Neprijetne posledice, ki jih prinese zloraba podatkov, občutijo šele v trenutku, ko pride do same zlorabe. Zaradi občutljive narave teh podatkov je potrebno veliko več pozornosti nameniti uporabi osebnih podatkov.
Keywords: podatki, upravljanje podatkov, varnost osebnih podatkov, informacijska varnost, turistična industrija, diplomske naloge
Published: 02.11.2021; Views: 85; Downloads: 11
.pdf Full text (1,58 MB)

10.
Manifestacija industrije 4.0 v izvedbenem managementu in računovodstvu
Nastja Rupnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta se ukvarja z ugotavljanjem manifestacije Industrije 4.0 v poslovnih in izvedbenih procesih v proizvodnih podjetjih, hkrati pa poskuša razložiti vlogo računovodsko finančne funkcije pod vplivi sprememb Industrije 4.0. Najprej preučimo pojav Industrije 4.0 in z njo povezan pojav digitalizacije, ter preverimo kako je Industrija 4.0 nastala v zgodovinskem razvoju. Pojasnimo tudi vplive Industrije 4.0 in digitalizacije na razvoj družbe in spremembe, ki se v družbi dogajajo. Osredotočimo se na najbolj pomembne tehnologije Industrije 4.0, internet stvari, veliki, podatki, kibernetično fizični sistemi in pametne tovarne. Preverimo, kako je mogoče te tehnologije uporabljati za izboljšanje poslovnih procesov v podjetjih. V tretjem poglavju opišemo, kako delujejo poslovni procesi v podjetjih in kakšna je njihova izvedbena funkcija. Pojasnimo kaj se tipično dogaja v teh procesih in kakšen je lahko vpliv Industrije 4.0 na spremembe poslovnih procesov. Posebej obravnavamo finančno računovodsko funkcijo v tem poglavju. Opredelimo s čem se ta funkcija ukvarja in nato predstavimo še informacijske tehnologije, ki omogočajo to funkcijo. Predvidimo, kakšne so lahko spremembe v računovodstvu zaradi vpliva tehnologij Industrije 4.0 gledano iz zornega kota podatkov in njihove uporabe. Kot zadnje predstavimo sintezo spoznanj. Ugotovimo, da Industrija 4.0 vpliva s svojimi tehnologijami na vse poslovne procese v podjetju kot celoto. Tehnologije, ki so oblikovale digitalizacijo in nato Industrijo 4.0 so v določeni meri uporabljene v celotni družbi in ne samo v podjetjih. Tehnologije Industrije 4.0 se manifestirajo v izvedbenem managementu kot rešitve za integrirano komunikacijo, zbiranje, shranjevanje in analiziranje podatkov iz procesov predvsem pri internetu stvari. Pri manifestaciji kibernetično fizičnih sistemov gre za vpliv predvsem na izvedbeno proizvodno funkcijo, kjer so uporabljene tehnologije senzorjev za zbiranje podatkov in interneta stvari za komunikacijo med stroji in med stroji in ljudmi. Pri pametnih tovarnah gre za naslednjo raven uporabe teh tehnologij, kjer se s pomočjo umetne inteligence ustvarjajo proizvodne enote, ki so sposobne samostojno izvedbeno opravljati aktivnosti. Industrija 4.0 in finančno računovodska funkcija imata stičišča predvsem v aktivnostih poročanja. Računovodsko poročanje bo splošno boljše, natančnejše, hitrejše in bolj obsežno zaradi velikih podatkov, katere bo možno zbirati s pomočjo tehnologij Industrije 4.0. Samo po sebi pa je finančno računovodsko funkcijo nesmiselno obarvati pri Industriji 4.0, kajti je del širšega sistema funkcioniranja proizvodnega podjetja in je potrebno gledati celoten vpliv tehnologij na podjetje.
Keywords: Industrija 4.0, proizvodnja, podjetja, izvedbena funkcija, računovodstvo, manifestacije
Published: 28.10.2021; Views: 102; Downloads: 8
.pdf Full text (1,96 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica