Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih desetletjih se je avtomobilska industrija znašla v središču preobrazbe, katere temeljni značilnosti sta postopni umik tradicionalnih pogonov in uveljavljanje elektrifikacije kot osrednjega razvojnega stebra. V ospredju tega prehoda sta tudi Nemčija in Kitajska, ki predstavljata dve različni strategiji soočanja s skupnimi izzivi, kot so podnebna kriza, tehnološke spremembe in potreba po večji energetski neodvisnosti. Nemčija je ubrala postopno pot, ki temelji na ohranjanju industrijske stabilnosti, vlaganju v prehodne tehnologije, kot so hibridni sistemi, in tesnem sodelovanju s tradicionalnimi proizvajalci. Kitajska pa je razvila izrazito sistemski in centralno usmerjen pristop, ki temelji na pospešeni elektrifikaciji, nacionalni strateški usmeritvi in razvoju lastne visokotehnološke infrastrukture. Čeprav izhajata iz različnih institucionalnih in gospodarskih okolij, obe državi zasledujeta skupno vizijo zmanjševanja emisij in vzpostavitve trajnostnih prometnih sistemov. Primerjalna analiza kaže, da poti do okoljske in tehnološke tranzicije niso univerzalne, temveč so odvisne od politične volje, strateškega načrtovanja in sposobnosti prilagajanja industrijskih politik. Elektrifikacija vozil se tako izkazuje ne le kot tehnološka sprememba, temveč kot širši družbeni, gospodarski in razvojni proces, ki bo dolgoročno preoblikoval razmerja moči v globalni avtomobilski industriji. V nadaljevanju magistrskega dela bo ta primerjalni okvir nadgrajen z empirično analizo, ki bo temeljila na input-output tabeli. S tem pristopom bo mogoče podrobneje ovrednotiti neposredne in posredne gospodarske učinke elektrifikacije prometa v obeh državah, zlasti skozi prizmo medsektorskih povezav in vpliva na širšo industrijsko strukturo.
Keywords: avtomobilska industrija, elektrifikacija, pogonske tehnologije, medsektorske povezave, input-output analiza
Published in DKUM: 02.12.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,15 MB)

Abstract: V magistrskem delu je bila obravnavana kultura varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju ter proučevane možnosti njenega izboljšanja s pomočjo vedenjskih spodbujevalcev. Namen raziskave je bil ocenjevanje obstoječega stanja KVH ter preizkušanje učinkovitosti vedenjskih spodbujevalcev pri izboljševanju higienskih praks zaposlenih. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metod: izveden je bil anketni vprašalnik (n = 200), delno strukturirani intervjuji (n = 10) ter opazovanja vedenja zaposlenih v skupnem prostoru pred in po uvedbi spodbujevalcev želenega higienskega vedenja. Z analizo anketnega vprašalnika so bile ugotovljene visoke ocene kulture varnosti hrane (učinkovitost usposabljanj 4,6; zavedanje tveganj 4,5; obremenjenost na delovnem mestu 4,0; sredstva-viri-okolje 4,5; zavzetost zaposlenih 4,5; komunikacija 4,1; vodenje in podpora sodelavcev 4,2), vendar smo z intervjuji ugotovili vsebinske razlike med odgovori. Izpostavljeni so bili ključni izzivi, ki so pomembni za vodstvo (obremenjenost zaposlenih, komunikacijske težave, pomanjkanje zavzetosti zaposlenih, pomanjkanje priznanj, neenotno izvajanje pravil, prostorska stiska, zastareli spodbujevalci). Vodstvo je bilo ocenjeno kot strokovno in podporno, vendar zaradi preobremenjenosti pogosto premalo v stiku z zaposlenimi. Vizualni in zvočni spodbujevalci, zasnovani s pomočjo umetne inteligence, so vedenje zaposlenih izboljšali za 10,33 %. Ugotovitve potrjujejo pomen celostnih pristopov k spodbujanju in ocenjevanju KVH ter izpostavljajo potencial umetne inteligence pri razvoju izobraževalnih orodij in vedenjskih intervencij. Rezultati nudijo uporabne usmeritve za živilska podjetja pri izboljševanju KVH z uporabo sodobnih orodij in pristopov. 
Keywords: kultura varnosti hrane, živilska industrija, anketni vprašalnik, intervju, spodbujevalci želenega higienskega vedenja, umetna inteligenca
Published in DKUM: 26.11.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (4,02 MB)

Abstract: Umeščanje izdelkov predstavlja eno ključnih oglaševalskih tehnik v filmski industriji in postavlja nove meje vključenosti in zaznavanja blagovnih znamk. Ameriška in korejska filmska industrija, ki sta trenutno vodilni filmski industriji na svetu in katerih priljubljenost hitro raste, sta pričeli uporabljati različne tehnike in pristope pri umeščanju izdelkov v svoje vsebine. V teoretičnem delu naloge smo tako obravnavali razvoj, oblike in značilnosti umeščanja izdelkov ter razlike med obema industrijama. V empiričnem delu smo izvedli anketno raziskavo med mladimi odraslimi v Sloveniji, kot glavnim segmentom novega filmskega sveta, ki omogoča ogled vsebin v udobnosti doma in na potovanjih. Želeli smo preveriti prepoznavnost umeščanja izdelkov in vpliv na nakupno vedenje. Ugotovili smo, da več kot polovica respondentov zazna umeščanje v filmskih vsebinah, pri čemer je korejska industrija bolj kulturno osredotočena, a ima tehnike, ki so hitreje zaznane in bolj izpostavljene, medtem ko ima ameriška industrija bolj subtilno umeščanje, a izdelki niso tako kulturno povezani in avtentični. Pomembna ugotovitev je, da je že več kot 20 % vseh respondentov vsaj enkrat opravilo nakup izdelka, ki je bil umeščen v film ali serijo, kar potrjuje učinkovitost tega trženjskega pristopa. Sklepno lahko rečemo, da je uspešnost umeščanja izdelkov odvisna od načina vključenosti v sam narativ zgodbe, kulturni kontekst in avtentičnosti umeščenosti.
Keywords: Umeščanje izdelkov, filmska industrija, Južna Koreja, Amerika.
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (2,19 MB)

Abstract: V diplomi smo analizirali poslovanje treh slovenskih produkcijskih podjetij. Zanimalo nas je, kako uspešna so bila pri obvladovanju svojih finančnih virov, ustvarjanju dobička, ohranjanju plačilne sposobnosti in doseganju gospodarnosti, donosnosti in produktivnosti. Analizirali smo tudi vire financiranja zadnjih celovečernih filmov teh podjetij, s čimer smo želeli ugotoviti, kako sposobna so bila pri zagotavljanju financiranja teh filmov. Ugotovili smo, da so bili zadnji celovečerni filmi financirani z javnimi sredstvi, ki jih je v največjem deležu zagotavljal Slovenski filmski center. Ugotavljamo, da je v Sloveniji potrebno izboljšati pogoje za slovenski film, kar je nujno za krepitev produkcije in mednarodno širitev slovenskih filmov.
Keywords: slovenska filmska produkcijska podjetja, poslovna uspešnost, filmska industrija, viri financiranja, Slovenski filmski center
Published in DKUM: 15.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (747,03 KB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava pojav zelenega zavajanja (greenwashinga) v avtomobilski industriji, kjer podjetja pogosto uporabljajo okoljske trditve kot orodje za ustvarjanje trajnostne podobe, ki ni nujno skladna z dejanskimi praksami. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi zelenega marketinga, regulativni okvirji ter vloga potrošnikov pri zaznavanju okoljske verodostojnosti blagovnih znamk. Osrednji del raziskave temelji na analizi izbranih avtomobilskih proizvajalcev, pri čemer se ugotavlja, da so zelene trditve pogosto selektivne, nepodprte z objektivnimi dokazi ali zavajajoče glede prihodnjih namenov podjetij. Ugotovitve kažejo tudi na negativni vpliv zaznanega greenwashinga na zaupanje potrošnikov ter poudarjajo pomen regulacije in transparentne komunikacije. V zaključku naloga potrdi povezavo med dejanskimi trajnostnimi praksami in verodostojno okoljsko komunikacijo ter nakaže možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave zakonodajnega okvira.
Keywords: greenwashing, avtomobilska industrija, okoljska komunikacija, električna vozila, trajnostni marketing, regulacija.
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,01 MB)