| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga vzgojitelja pri zagotavljanju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Bojana Dajčman, 2023, master's thesis

Abstract: Z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami se otroku in družini nudi multidisciplinarna pomoč, kar pomeni sodelovanje različnih strokovnjakov za zgodnjo intervencijo otroka v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo se osredotočili na zgodnjo obravnavo, ki temelji na Zakonu o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP, UL RS, 41/17) in je v uporabi od 1. 1. 2019, opredelili smo cilje in načela zgodnje obravnave, izvajalce zgodnje obravnave ter vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kjer smo razložili vlogo strokovne skupine vrtca, individualiziran program, dodatno strokovno pomoč in opisali prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med 304 strokovnimi delavci, ki so zaposleni v rednih oddelkih vrtcev v Sloveniji. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni, in jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji lastno kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami v povprečju ocenjujejo kot dobro, da večina vzgojiteljev prepozna otrokova odstopanja v razvoju, da več kot polovica anketirancev neustrezno ravna v postopkih odkrivanja razvojnih odstopanj, da se vzgojitelji v povprečju počutijo niti usposobljene niti neusposobljene za pripravo individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami kot tudi za izvajanje prilagoditev za otroka s posebnimi potrebami, za pripravo individualiziranega programa so po samooceni bolj usposobljeni anketiranci z višjo izobrazbo. Svojo usposobljenost za izvajanje prilagoditev ocenjujejo podobno ne glede na število let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju. Večina anketirancev pri vsakodnevnem delu upošteva prilagoditve iz individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Največ vzgojiteljev sodeluje z izvajalci dodatne strokovne pomoči in svetovalnimi delavci, prav tako jih največ meni, da s sodelovanjem s svetovalnimi delavci in izvajalci dodatne strokovne pomoči dobijo dovolj informacij za uspešno delo z otrokom s posebnimi potrebami. Strokovni delavci s starši otrok s posebnimi potrebami najpogosteje sodelujejo tako, da si izmenjujejo informacije o otroku, se srečujejo na pogovornih urah, roditeljskih sestankih, delavnicah in timskih sestankih. Večina anketirancev meni, da tekom študija ne dobijo dovolj znanja za delo z otroki s posebnimi potrebami. Svoje kompetence v večji meri nadgrajujejo z izobraževanji, delavnicami, s sodelovanjem s specialnimi pedagogi, v manjši meri navajajo strokovno literaturo in mentorstvo s strani izkušenega vzgojitelja. Delo z otroki s posebnimi potrebami večini anketirancev predstavlja obremenitev.
Keywords: zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj, individualiziran program, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 401; Downloads: 144
.pdf Full text (1001,73 KB)

2.
Vloga strokovnih delavcev vrtca pri inkluziji otrok s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Živa Lipovec, 2022, master's thesis

Abstract: V zadnjem obdobju se povečuje število otrok s posebnimi potrebami, vključenih v redne vrtce. V magistrskem delu smo se osredotočili na pojem inkluzije, povezovanja, socialnega sprejemanja, nudenju pomoči šibkejšim ter sodelovanju z različnimi strokovnimi delavci ter s starši otrok s posebnimi potrebami. V raziskavo je bilo vključenih 148 strokovnih delavcev vrtcev (vzgojitelji, vzgojitelji – pomočniki vzgojiteljev). Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili anonimni. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da strokovni delavci največ novega znanja o otrocih s posebnimi potrebami pridobijo s pomočjo knjig in člankov, sledijo predavanja, ki jih organizira vrtec. Prav tako smo ugotovili, da vrtci svojim zaposlenim zagotovijo predavanja na temo otrok s posebnimi potrebami. Večina strokovnih delavcev sodeluje pri pripravi individualiziranega programa za otroke s posebnimi potrebami, vendar so v pripravo individualiziranega programa bolj vpeti vzgojitelji kot pomočniki vzgojiteljev. Prav tako je večina strokovnih delavcev seznanjena s prilagoditvami za delo z otroki s posebnimi potrebami ter jih v pedagoški praksi tudi upošteva. Slabše strokovni delavci poznajo zakonodajo, povezano z otroki s posebnimi potrebami. V praksi dobro sodelujejo s svetovalno službo in z zunanjimi strokovnjaki. Starše otrok s posebnimi potrebami strokovni delavci redno obveščajo o napredku njihovega otroka in si prizadevajo, da bi za delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno prilagodili fizično in didaktično okolje.
Keywords: Inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, individualiziran program.
Published in DKUM: 09.06.2022; Views: 1134; Downloads: 319
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
Analiza individualiziranih programov v vrtcih
Teja Zavasnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Keywords: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 1525; Downloads: 349
.pdf Full text (1,49 MB)

4.
Formativno spremljanje otroka s primankljaji na posameznih področjih učenja
Katarina Kralj, 2018, master's thesis

Abstract: Formativno spremljanje je povzročilo spremembe v učnem procesu in tudi v nekaterih šolskih sistemih. Učni proces ni tako več vezan samo na učenje podatkov, ki jih podaja učitelj, ampak jih skupaj usvajajo učenci in tako napredujejo ter dosegajo cilje, ki so v naprej zastavljeni skupaj z učiteljem. Učenci s tem postanejo aktivnejši člen učnega procesa, usmerjajo potek in postanejo sami gospodar svojega znanja, kar predvsem pomeni, da prevzemajo odgovornost za svoje učenje pa tudi za ne-napredek. Ker naš šolski sistem postaja vedno bolj inkluzivno naravnan, je bilo potrebno raziskati učinkovitost formativnega spremljanja tudi na področju napredka učencev s posebnimi potrebami. S pomočjo študije primera je tako nastala raziskava, kjer so cilji formativnega spremljanja vezani na cilje iz individualiziranega programa. V raziskavo je bila vključena učenka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Rezultati so pokazali, da formativno spremljanje uspešno pripomore k napredku učenke.
Keywords: formativno spremljanje, inkluzija, individualiziran program, cilji, učenci s PPPU
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 1683; Downloads: 317
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebami
Maša Draksler, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.
Keywords: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce.
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 2047; Downloads: 428
.pdf Full text (1,18 MB)

6.
TIMSKO DELO VZGOJITELJEV IN DRUGIH STROKOVNJAKOV PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
Milena Korenak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Timsko delo vzgojiteljev in drugih strokovnjakov pri delu z otroki s posebnimi potrebami obravnava timsko delo, ki je vezano na izdelavo individualiziranega programa. Sestavljeno je iz dveh delov - iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del natančneje opredeljuje timsko delo, vrste timov, oblikovanje in razvoj tima, cilje in prednosti timskega dela, opisuje timsko delo v vrtcu ter opredeljuje vloge v timu. Natančneje so opisane tudi skupine otrok s posebnimi potrebami, zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, integracija in inkluzija otrok s posebnimi potrebami ter delo vzgojitelja in stres pri delu z otroki z motnjami. Podrobno pa so opisani tudi dejavniki uspešnosti timskega dela. Empirični del prikazuje raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti zastopanost posameznih dejavnikov pri timskem delu. Dejavnike smo nato primerjali še glede na delovno mesto in delovne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja – anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med strokovne delavce v celjski regiji, ki imajo v skupino vključenega otroka s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali, da so v timu najbolj zastopani dejavniki predanosti, uresničevanja in sprejetosti, najmanj pa je zastopan dejavnik zaupanja. Prav tako lahko iz rezultatov razberemo, da anketiranci dejavnike uspešnosti timskega dela ocenjujejo zelo visoko, razen pri dejavniku zaupanja, kjer se največje odstopanje oziroma nizka stopnja timskega dela pokaže pri kritičnosti do slabosti tima in pri dvomu o sprejemanju rešitev. Bistvene razlike glede na delovno mesto in glede na delovne izkušnje pa se ne pojavljajo.
Keywords: predšolska vzgoja, specialna pedagogika, timsko delo, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, individualiziran program, usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, dejavniki uspešnosti timskega dela
Published in DKUM: 18.07.2011; Views: 4403; Downloads: 929
.pdf Full text (1,96 MB)

7.
OVIRE PRI INTEGRACIJI/INKLUZIJI OTROKA S CEREBRALNO PARALIZO V REDNI RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Minja Robič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Integracija otrok s cerebralno paralizo v redne razrede osnovne šole je danes zelo razširjen model izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Le-ta pa prinaša poleg pozitivnih učinkov tudi nekatere težave. Glavni namen diplomske naloge je bil ugotoviti, s kakšnimi ovirami in težavami se ob vstopu otroka s cerebralno paralizo v redno osnovno šolo srečujejo starši, učitelji, otrokovi sošolci ter otrok sam. V prvem delu so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi praktičnega primera, s pomočjo anketnega vprašalnika, intervjuja in opazovanja, predstavljene ovire in težave, ki jih ima otrok ob vstopu v redno osnovno šolo. Rezultati so pokazali, da se težave kažejo v slabši usposobljenosti učiteljev za delo z otroki s cerebralno paralizo. Posledično tudi sošolci niso informirani o tem, zato težje razumejo prilagoditve in pomoč, ki jo sošolec potrebuje. Manjšo oviro predstavlja tudi dejstvo, da otrok zaradi slabših pogojev osnovne šole ne obiskuje v domačem kraju. Tako se po pouku ne more veliko družiti s svojimi sošolci in sklepati večja prijateljstva. Otrok s cerebralno paralizo se v šoli dobro počuti. Večje težave ima le na področju matematike in pozornosti. Drugih večjih težav raziskava ni pokazala. Sklepam lahko, da je integracija ob zadostnem sodelovanju vseh, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces zelo uspešna, kljub nekaterim prej naštetim težavam.
Keywords: cerebralna paraliza, integracija, ovire pri integraciji, sodelovanje staršev, individualiziran program
Published in DKUM: 04.11.2010; Views: 3507; Downloads: 764
.pdf Full text (949,41 KB)

8.
UČENKA Z DISLEKSIJO V OSNOVNI ŠOLI
Andreja Jožica Butala, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi, z naslovom Učenka z disleksijo v osnovni šoli, so v teoretičnem delu predstavljeni otroci z učnimi težavami, in učne težave nasploh. Pozornost je osredotočena tudi v to, kako ugotavljamo motnje branja in pisanja ter znaki, ki kažejo na to. Ob tem je predstavljena tudi pomoč, ki jo lahko starši ali strokovni delavci nudijo otroku z tovrstnimi težavami in vaje za učence z motnjami branja in pisanja. Posebej izpostavljamo disleksijo kot motnjo. V praktičnem prikazu operativnega dela z deklico, ki ima težje izražene motnje branja in pisanja, je predstavljena dokumentacija učenke in postopek usmerjanja z izdajo odločbe. Izveden je preizkus slušne diskriminacije, slušnega zavedanja, izvedeni nareki za učenca z disleksijo, analiza razumevanja branja ter izveden test motenj branja in pisanja.
Keywords: Ključne besede: Učne težave, disleksija, sodelovanje s strokovnjaki, individualiziran program, Test motenj branja in pisanja.
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 6210; Downloads: 1941
.pdf Full text (3,97 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica