| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
Filozofski vplivi na avstrijsko subjektivistično šolo ekonomije
Karmen Marguč, 2014, review article

Abstract: Ideje avstrijske subjektivistične šole ekonomije je mogoče razumeti s prepoznavanjem filozofskih vplivov, ki so prispevali k oblikovanju vodilnih misli takratnih ekonomistov. Zaradi omejenosti literature s tega področja bo predstavljen pregled filozofskih vplivov na avstrijsko šolo ekonomije in opravljena analitična raziskava morebitnih medsebojnih vplivov. Rezultati raziskave so pokazali, da so na avstrijsko šolo vplivali številni filozofi, kot so Aristotel, Brentano, Weber, in kritična usmerjenost do logičnih pozitivistov. V osnovnih temeljih ostaja šola zvesta Mengerjevim principom, zaradi česar je zanimiva za nadaljnjo, bolj analitično študijo.
Keywords: individualizem, filozofija, vpliv, ekonomija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 213; Downloads: 0

3.
Nekateri problemi socialne ontologije
Tomaž Koltai, 2017, master's thesis

Abstract: Vsebina magistrskega dela opisuje osnovne principe socialne ontologije po teoriji Johna Searla. Ta teorija izhaja iz naturalizma in pojasnjuje socialne bitnosti, kot posledico naravnih procesov, ki so biološko in fizikalno razložljivi. Osnovni paradoks socialne ontologije je hkratni pojav ontološke subjektivnosti in epistemološke objektivnosti. Searle pojasnjuje, da je tak pojav možen in ne predstavlja paradoksa. Socialna ontologija je po Searlu rezultat jezika oz. govornih dejanj. Z reprezentiranjem socialnih bitnosti kot stvarnih, jih delamo obstoječe. Za nastanek socialnih bitnosti je potrebno pripisovanje statusnih funkcij objektom, ki teh funkcij nimajo. Poleg tega je potrebna kolektivna intencionalnost, ki je temelj družbene stvarnosti. Kolektivne intencionalnosti ni možno pojasnjevati kot seštevek individualnih intencionalnosti, kot menijo metodološki individualisti. Pripisi statusnih funkcij, ki imajo obliko konstitutivnih pravil, so institucionalna dejstva. Statusna funkcija, ki je pripisana objektu, osebi ali dejstvu, temu pripisuje deontične moči. Deontične moči pri članih skupnosti povzročajo razloge za dejanja, ki so neodvisni od subjektivnih nagnenj članov. Na ta način so socialne bitnosti objektivne. V delu so podane tudi kritike in problemi teorije socialne ontologije Johna Searla. Opisanih je pet primerov kritik in problemov: problem ''Ad Hoc'', problem ''prostostoječih Y terminov'', problem institucionalnih dejstev, ki ne potrebujejo kolektivne prepoznave, kritika o drugih vrstah socialnih institucij in kritika o estetskih vplivih v socialni ontologiji. Vsaka predstavljena kritika vsebuje tudi Searlov zagovor. Poleg kritik sta predstavljeni še dve drugi teoriji socialne ontologije. To sta metodološki/ontološki individualizem in teorija skupne zavezanosti. Teorija skupne zavezanosti se v določenih segmentih s Searlom strinja, teorija metodološkega in ontološkega individualizma pa predstavlja nasprotno pozicijo.
Keywords: socialna ontologija, kolektivna intencionalnost, institucionalna dejstva, statusne funkcije, metodološki individualizem, ''prostostoječi'' Y termini
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 1212; Downloads: 131
.pdf Full text (586,14 KB)

4.
PROUČEVANJE MEDSEBOJNE ODVISNOSTI DAVČNE KULTURE IN DAVČNE UTAJE V IZBRANIH DRŽAVAH
Aleksandra Vehovar, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil proučiti medsebojno odvisnost davčne kulture in davčne utaje v izbranih državah. Da bi dosegli zastavljen namen magistrske naloge, smo si zastavili različne cilje. Le-te smo razporedili v dve skupini, in sicer na teoretične in empirične cilje. Naša naloga je bila najprej proučiti in predstaviti pojem davčne kulture, izpostaviti nekaj izbranih definicij ter predstaviti oblikovanje davčne kulture. V nadaljevanju smo nato proučili in predstavili pojem davčne utaje, najpogostejše motive davčnih utaj, kategorizirali davčne utaje v različne vrste po določenih kriterijih in se dotaknili še zakonodaje, ki ureja kaznovanje davčnih utaj v Sloveniji. Proučili in predstavili smo nekaj izbranih študij iz obravnavanega področja in na ta način zbrali vplivne dejavnike, ki smo jih po posameznih študijah povzeli v tabeli. Nato smo izvedli lastno raziskavo, v katero smo zajeli 47 naključno izbranih držav. Opredelili smo odvisno spremenljivko, ki jo predstavljajo davčne utaje in neodvisne spremenljivke: zaupanje v vlado, religija, učinkovitost vlade, vplivnost, individualizem, patriarhizem, izogibanje negotovosti ter BDP na prebivalca. Raziskavo smo izvedli s pomočjo regresijske analize ob uporabi metode najmanjših kvadratov. Prva ugotovitev magistrskega dela je, da višja kot je stopnja individualizma, manjša je stopnja davčnih utaj, torej, če se poveča stopnja individualizma, se zmanjša stopnja davčnih utaj. Naslednja ugotovitev je, da med spremenljivko patriarhizem in davčnimi utajami obstaja pomembna povezava. Višja kot je stopnja izogibanja negotovosti, manjša je stopnja davčnih utaj. Zadnja ugotovitev magistrskega dela je, da višja kot je stopnja vplivnosti posameznika, višja je stopnja davčnih utaj v državi. To pomeni, da predstavlja višja stopnja vplivnosti posameznika, višjo stopnjo davčnih utaj v državi.
Keywords: davčna kultura, davčna utaja, individualizem, vplivnost posameznika, vplivni dejavniki
Published in DKUM: 26.10.2015; Views: 1662; Downloads: 306
.pdf Full text (1,23 MB)

5.
Societal-level versus individual-level predictions of ethical behavior : a 48-society study of collectivism and individualism
David A. Ralston, Vojko Potočan, 2014, original scientific article

Abstract: Is the societal-level of analysis sufficient today to understand the values of those in the global workforce? Or are individual-level analyses more appropriate for assessing the influence of values on ethical behaviors across country workforces? Using multi-level analyses for a 48-society sample, we test the utility of both the societal-level and individual-level dimensions of collectivism and individualism values for predicting ethical behaviors of business professionals. Our values-based behavioral analysis indicates that values at the individual-level make a more significant contribution to explaining variance in ethical behaviors than do values at the societal-level. Implicitly, our findings question the soundness of using societal-level values measures. Implications for international business research are discussed.
Keywords: kultura, vrednote, raziskovanje, poslovna etika, individualizem, kolektivizem, raziskovanje, merjenje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1081; Downloads: 38
URL Link to full text

6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica