| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Geometrijsko-aritmetični indeksi
Julija Šošter, 2020, master's thesis

Abstract: Geometrijsko-aritmetični indeksi so posebna vrsta topoloških deskriptorjev, ki jih lahko povežemo s kemijsko teorijo grafov. Ti indeksi lahko dajo izredno dobre korelacije z določenimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi določene vrste molekul kot tudi z drugimi topološkimi indeksi. Znotraj magistrskega dela so obravnavani štirje geometrijsko-aritmetični indeksi, to so prvi, drugi, tretji in peti geometrijsko-aritmetični indeks. V prvem delu predstavimo osnove teorije grafov, ki se navezujejo na te indekse, predstavimo vse štiri geometrijsko-aritmetične indekse in obravnavane fizikalno-kemijske lastnosti. Osrednji del magistrske naloge predstavljajo izračuni vseh štirih geometrijsko-aritmetičnih indeksov in korelacije le-teh s fizikalno-kemijskimi lastnostmi strukturnih izomerov oktana. Poleg tega bodo predstavljene korelacije z nekaterimi topološkimi indeksi in korelacije med obravnavanimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi. Končna ugotovitev kaže na to, da obstaja nekaj zelo dobrih korelacij med posameznimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi in fizikalno-kemijskimi lastnostmi izomerov oktana. Prav tako pa dajejo dobre rezultate tudi korelacije med nekaterimi topološkimi indeksi in geometrijsko-aritmetičnimi indeksi ter korelacije med samimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi.
Keywords: geometrijsko-aritmetični indeksi, fizikalno-kemijske lastnosti, izomeri oktana, topološki indeksi, korelacije.
Published: 01.04.2021; Views: 64; Downloads: 2
.pdf Full text (949,25 KB)

2.
Primerjava funkcionalnih potez dominantnih, podrejenih in prehodnih vrst v suhih traviščih na silikatih (Pohorje, SV Slovenija)
Zarja Platovšek, 2020, master's thesis

Abstract: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Keywords: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Published: 23.03.2021; Views: 88; Downloads: 17
.pdf Full text (3,76 MB)

3.
Kriteriji za vrednotenje pestrosti travne ruše
Mihela Ferme, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je od leta 1995 na polnaravnem travinju zasnovan trajni travniški poskus. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih načinov rabe (2-kosna; 4-kosna) tekom več let (1998, 2002 in 2019) na botanično sestavo travne ruše. Botanično pestrost travne ruše smo ovrednotili z različnimi indeksi (H – Shannonov indeks; D – Simpsonov indeks; D1 – Simpsonov indeks pestrosti; D2 – Simpsonova dominanca; pmax – Berger-Parkerjeva dominanca; E – enakomernost; Sim – indeks podobnosti). Floristični popisi so bili v eksperimentalnih letih (1998, 2002, 2019) opravljeni v mesecu maju. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost košnje značilno vpliva na delež trav in metuljnic v travni ruši, medtem ko na delež zeli nima vpliva. Za 2-kosno rabo je značilen večji delež metuljnic in manjši delež trav, za 4-kosno rabo pa velja ravno obratno. Skupno število rastlinskih vrst se statistično značilno razlikuje po posameznih letih, medtem ko način rabe travne ruše nanje nima značilnega vpliva. Pri vrednotenju pestrosti rastlinskih vrst z različnimi indeksi so vrednosti vseh proučevanih indeksov pokazale, da je za manj intenziven način rabe (2-kosna raba) značilna večja vrstna oziroma botanična pestrost kot za bolj intenzivno rabo (4-kosna raba).
Keywords: travinje, pogostost košnje, botanična sestava, indeksi pestrosti
Published: 27.07.2020; Views: 303; Downloads: 110
.pdf Full text (999,94 KB)

4.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, master's thesis

Abstract: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Keywords: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Published: 23.07.2020; Views: 191; Downloads: 43
.pdf Full text (19,41 MB)
This document has many files! More...

5.
Določanje tehnološke zrelosti nekaterih sort namiznega grozdja na osnovi kemijske analize, senzorične ocene in bioklimatskih indeksov
Marko Mramor, 2019, master's thesis

Abstract: V letih 2015, 2016 in 2017 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede proučevali fenološke, senzorične in kemijske lastnosti 19 namiznih sort grozdja. Posamezne fenofaze od brstenja do tehnološke zrelosti smo določili s pomočjo sistema BBCH. Senzorično oceno grozdja smo opravili pri vsebnosti sladkorja od 65–75 °Oe (tehnološka zrelost). Bele sorte so fenofazo brstenja dosegle na 97. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 68 dni, od BBCH 65–81 50 dni in do tehnološke zrelosti 35 dni. Modre in roza sorte so brstele na 100. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 64 dni, od BBCH 65–81 54 dni in do tehnološke zrelosti 32 dni. Glede na Huglinov indeks (HI) so bile najbolj primerne sorte, ki spadajo v HI-2 in HI-3 razred vinogradniške klime in so rane oziroma srednje pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Te tolerantne sorte so bile 'Muscat bleu', 'Arkadia', 'Nero', 'Prezentabil', 'Muscat letnii' in 'Katharina'. Prav tako so imele večjo vsebnost suhe snovi, manjšo vsebnost skupnih kislin, so muškatnega okusa in so bile potencialnemu potrošniku najbolj zanimive. Rezultati kažejo, da je v Sloveniji mogoče pridelati kakovostno namizno grozdje nekaterih tolerantnih sort, če upoštevamo podnebne razmere pridelovalnega območja.
Keywords: namizno grozdje, tolerantne sorte, bioklimatski indeksi, kakovost
Published: 04.10.2019; Views: 398; Downloads: 51
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
Zaznava bolezni in fizioloških motenj pšenice na podlagi sprememb vegetacijskih indeksov
Gašper Fridrih, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času se uvajajo droni oz. brezpilotna letala (uav) za spremljanje razvoja rastlin. Prednosti uporabe se kažejo v preprostem načrtovanju, nemotenem delovanju in pridobivanju posnetkov iz ptičje perspektive. S prenosom sistemov multispektralnih kamer in nizko višino leta zagotavljajo visoko ločljivost rastlin. Pšenica je kultura, ki se goji v največjem obsegu površin, zato ponuja velik interes po pridobitvi prostorskih in časovnih informacijah o rastlini. V nalogi smo prikazali določevanje različnih vegetacijskih indeksov na osnovi multispektralnih posnetkov z droni. Snemanja so bila izvedena na površinah podjetja JERUZALEM SAT d.d. v različnih obdobjih rasti pšenice. Na osnovi zajetih posnetkov smo s pomočjo programske opreme Pix4Dfields generirali različne vegetacijske indekse in poiskali vzorčne povezave s stanjem na polju. Pridobljeni podatki omogočajo selektivne nanose gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter tako pripomorejo k prihrankom v proizvodnji in zmanjšanim obremenitvam okolja.
Keywords: dron, pšenica, multispektralna kamera, vegetacijski indeksi, daljinsko zaznavanje
Published: 09.09.2019; Views: 560; Downloads: 88
.pdf Full text (1,81 MB)

7.
Merjenje kakovosti upravljanja podjetij na primeru javne delniške družbe
Katarina Barbara Krnjak, 2019, master's thesis

Abstract: V turbulentnem okolju in vse večji globalni konkurenci pomen učinkovitega sistema vodenja in upravljanja močno narašča. Mnogi primeri korporacijskih škandalov so pokazali, da stroga zakonodaja in regulative nujno ne zagotavljajo transparentnega in kakovostnega poslovanja podjetij. Številna podjetja se namreč pri svojem poslovanju soočajo s problemom navzkrižja interesov, kjer managerji svoje interese postavljajo pred interese lastnikov ter s tem negativno vplivajo na ekonomsko uspešnost podjetja. Ker se posledično korporativnemu upravljanju posveča vse več pozornosti, se v magistrskem delu osredotočamo tako na pomen korporativnega upravljanja kot tudi na vprašanje doseganja kakovosti upravljanja. V nadaljevanju predstavimo zgodovinski razvoj korporativnega upravljanja in razloge za naraščanje njegovega pomena. Z namenom lažjega razumevanja urejenosti posameznih odnosov med delničarji, organi nadzora in vodenja predstavimo glavni skupini pravnih predpisov o nadzoru upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni sistem upravljanja, pa tudi modele korporativnega upravljanja v povezavi z značilnostmi trgov kapitala. Ker sledenje načelom upravljanja in standardom poslovanja pozitivno vpliva na kakovost korporativnega upravljanja, poudarimo pomen kodeksov upravljanja javnih delniških družb ter predstavimo »Načela korporativnega upravljanja OECD« in »Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb«. Številni strokovnjaki in akademski raziskovalci so razvili različne indekse, namenjene merjenju kakovosti korporativnega upravljanja. V nadaljevanju tako predstavimo naslednje indekse: ISS:QualityScore, FTSE ISS Corporate Governance Index Series, IFC Scorecard of Corporate Governance Standards, Good Governance Index – GGI, Standard and Poor's GAMMA, Gompes, Ishii and Metrick's G-index, Bebchuk, Cohen and Ferrell's Entrenchment index, Brown and Caylor's Gov-Score index ter indeks SEECGAN, katerega uporabo v empiričnem delu apliciramo na izbrano javno delniško družbo Krka, d. d., Novo mesto. Rezultati empirične raziskave pokažejo, da je Krka, d. d., Novo mesto po skupni oceni indeksa SEECGAN prvorazredno upravljana delniška družba, izhajajoč iz izidov in diagnoze pa na koncu podamo predloge ukrepov, s katerimi lahko proučevana družba kakovost korporativnega upravljanja še dodatno izboljša.
Keywords: korporativno upravljanje, javna delniška družba, kakovost upravljanja, merjenje kakovosti upravljanja, indeksi korporativnega upravljanja, indeks SEECGAN.
Published: 18.03.2019; Views: 667; Downloads: 154
.pdf Full text (1,62 MB)

8.
Investiranje v delnice
David Kamenik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Delnice so eden najboljših načinov, kako lahko povečamo svoje premoženje z malo truda. V delnice lahko investira vsak, ki si to želi. Pred prvo investicijo je pomembno, da poznamo vsaj osnove delnic, ki jih podrobneje opisujemo v tem diplomskem delu. Od ciljev investitorja je odvisno, koliko časa in truda bo namenil za preučevanje in raziskovanje delnic. Če je njegov cilj doseči povprečne tržne donose, bo lahko to najenostavneje storil z investiranjem v pasivni vzajemni sklad ali ETF, ki sledi nekemu borznemu indeksu. Tisti, katerih cilj je premagati trg, bodo za doseganje tega cilja potrebovali nadpovprečno znanje, več denarja in časa ter sprejemali večja tveganja. Pogledamo si, kakšno je stanje delnic na Ljubljanski borzi. Naše ugotovitve so, da je izbira delnic dokaj majhna, saj razen podjetij iz Prve kotacije ni delnic, ki bi bile primerno likvidne. Kljub temu imajo delnice na Ljubljanski borzi dobre lastnosti, kot so visoka dividenda, donosnost in splošna podcenjenost delnic. V nadaljevanju si pogledamo še možnosti investiranja na tujih trgih. Opredelimo prednosti in slabosti razvitih trgov in trgov v razvoju, za katere ugotovimo, da omogočajo potencialno višje donose, a prinašajo tudi več tveganj. Na koncu obravnavamo še borzne indekse. Borzni indeksi so pokazatelji, kakšno je stanje delnic na določnem trgu, v panogi ali v državi. Z analiziranjem borznih indeksov lahko dobimo občutek, ali je tja pametno investirati ali ne. V zadnjem poglavju primerjamo borzne indekse Dow Jones, S&P 500 in NASDAQ.
Keywords: investiranje, delnice, vrednostni papirji, borzni indeksi
Published: 16.11.2018; Views: 1211; Downloads: 328
.pdf Full text (1,17 MB)

9.
Začetni monitoring rastlinske sestave in izbranih skupin členonožcev na presajenih travnikih na avtocestni trasi v Gruškovju
Gregor Fištravec, 2018, master's thesis

Abstract: Namen naše raziskave je bil ovrednotiti uspešnost posega presaditve travnika po metodi presaditve blokov prsti, ki so ga kot izravnalni ukrep izvedli pri gradnji avtocestne trase v Gruškovju v Sloveniji. Uspešnost smo ugotavljali s primerjavo strukture rastlinskih in živalskih združb med ohranjenim travnikom, ki je služil kot izhodiščni travnik in preseljenim travnikom. Primerjali smo vrstno pestrost, indekse diverzitete in rezultate ordinacijske analize. Ugotovili smo, da je bila presaditev uspešna. Število vrst in indeksi diverzitete se med izhodiščnim in preseljenimi travniki niso bistveno razlikovali. Večja razlika je bila le pri popisu leta 2016, ko smo na preseljenih travnikih izmerili višjo pestrost. Podobnost s preseljenim travnikom se je iz leta v leto sicer nekoliko manjšala, kar je potrdila tudi ordinacijska analiza, a so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati uspešnih presaditev, ki jih lahko najdemo v znanstveni literaturi. Omejitev raziskave je bila v tem, da nismo merili abiotskih dejavnikov, prav tako vzorčenje členonožcev ni bilo zadostno.
Keywords: Presaditev travne ruše, indeksi diverzitete, rastlinske združbe, indeksi podobnosti, izravnalni ukrep.
Published: 02.10.2018; Views: 546; Downloads: 77
.pdf Full text (1,88 MB)

10.
Ekstenzivno gojena travišča na južnem pobočju Donačke gore (SV Slovenija)
Tamara Verginelčić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo na južnem pobočju Donačke gore poiskali še obstoječe ekstenzivno gojene polsuhe travnike in popisali seznam rastlinskih vrst. Namen je bil ugotoviti: i) kakšni so deleži rastlinskih vrst na teh travnikih glede na izbrane morfološko-funkcionalne poteze in ii) pripraviti učni list za predmet Naravoslovje, ki bo primeren za uporabo v 6.r. osnovne šole.
Keywords: Ekstenzivno gojeni travniki, C-S-R ekološke strategije, Donačka gora, Ellenbergovi indeksi, morfološko-funkcionalne poteze
Published: 15.11.2016; Views: 1304; Downloads: 108
.pdf Full text (2,53 MB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica