| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med odraslo populacijo
Manca Planovšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Prekomerna telesna teža in debelost sta velik problem pri nas in po svetu. Namen zaključnega dela je bil predstaviti razširjenost debelosti v savinjski regiji, med odraslo populacijo. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela pa smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik. Oblikovali smo ga na podlagi vprašalnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vprašalnik CEBQ. Raziskava je potekala meseca maja 2019, v njej je sodelovalo 200 anketirancev med 21. in 65. letom starosti. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so moški in ženske v savinjski regiji čezmerno hranjeni. Povprečen ITM žensk v savinjski regiji znaša 25,74, povprečen ITM moških pa 26,71. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica ljudi pozna program CINDI in čemu je namenjen. Diskusija in zaključek: Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti je velik javno zdravstveni problem. Pomembno je, da zdravstveni delavci ozaveščamo ljudi o zdravem načinu življenja in zmanjševanju telesne teže, saj se morajo ljudje zavedati kako vpliva prekomerna telesna teža na njihovo počutje in zdravje.
Keywords: povečana telesna teža, problematika odraslih, program CINDI, zdravstvena vzgoja odraslih, indeks telesne mase
Published: 15.11.2019; Views: 837; Downloads: 144
.pdf Full text (1,06 MB)

2.
Vloga bioloških označevalcev debelosti pri otrocih in mladostnikih
Martina Medved, Laura Ojsteršek, 2018, final research report

Keywords: otrok, debelost, leptin, grelin, adiponektin, indeks telesne mase
Published: 25.03.2019; Views: 693; Downloads: 65
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Prisotnost zdravstvenega tveganja pri starostnikih
Jasmina Golenko, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Magistrsko delo podaja vpogled v življenjski slog starostnikov v EU in v njihov način življenja. Skupaj z večjim številom ljudi, starih 65 let in več, ki živijo dlje, narašča tudi število ljudi z več dejavniki tveganega načina življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšnem delu starostniki nezdravo živijo, in predstaviti pogostost pojava posameznih dejavnikov zdravstvenega tveganja, kot so razširjenost pitja alkohola in kajenja, pogostost telesne aktivnosti in prehranjenost starostnikov, s pomočjo indeksa telesne mase. Metode: V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili podatke kvantitativne raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi – SHARE. Podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SPSS in tako preverili postavljene hipoteze, ki smo jih preverjali s pomočjo Kruskall-Wallisovega testa, post hoc testa in t-testa neodvisnih vzorcev. Raziskovalni vzorec statistične obdelave petega vala raziskave easySHARE, ki je bil opravljen leta 2013, je vključeval 35.140 starostnikov iz petnajstih evropskih držav. Rezultati: Dokazali smo, da med državami EU obstajajo statistično značilne razlike v uživanju alkohola (x² = 4.787,540, p ˂ 0,001). Povprečna starost kadilcev je bistveno nižja kot povprečna starost nekadilcev (t = 26,8, p < 0,001). Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna razlika v pogostosti telesne aktivnosti starostnikov med državami EU (x² = 1.748,006, p < 0,001). Sklep: Vse več težav in poslabšanja kroničnih obolenj si povzročamo ljudje sami z dodajanjem zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo zdravje. Z zmernim pitjem alkohola, opustitvijo kajenja in redno telesno vadbo bi lahko bilo tudi kronično obolenje lažje obvladovati.
Keywords: tvegano življenje starostnikov, indeks telesne mase, kajenje v starosti, pitje alkohola, telesna aktivnost.
Published: 27.08.2018; Views: 676; Downloads: 153
.pdf Full text (885,64 KB)

4.
Športna dejavnost in telesna teža učencev v Prekmurju
Sonja Zver, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je proučiti zastopanost športne dejavnosti in status telesne teže učencev v Prekmurju. Predvsem nas zanima, ali obstaja korelacija med športno dejavnostjo učencev in statusom telesne teže glede na starost in spol. V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci od 4. do 9. razreda osnovne šole v Prekmurju – 107 dečkov in 90 deklet. Podatki so bili zbrani s kvantitativno tehniko, preko anketnega vprašalnika, in statistično obdelani s programom SPSS. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da so učenci s prekomerno težo in debelostjo manj športno aktivni, da tako v 2. kot v 3. triletju prevladujejo normalno težki učenci ter da je delež deklet s prekomerno telesno težo in debelostjo majhen, saj jih ima kar 88 % normalno telesno težo, medtem ko je normalno težkih dečkov 68 %. Ugotovljeno je bilo tudi, da se dečki več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot dekleta, in da so učenci v 2. triletju osnovne šole bolj športno dejavni kot učenci 3. triletja.
Keywords: športna dejavnost, telesna teža, debelost, prekomerna teža, indeks telesne mase
Published: 24.08.2018; Views: 659; Downloads: 83
.pdf Full text (1,05 MB)

5.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Keywords: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Published: 20.08.2018; Views: 1123; Downloads: 251
.pdf Full text (1,36 MB)

6.
Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok
Mojca Drofelnik, 2017, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Keywords: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Published: 19.09.2017; Views: 685; Downloads: 123
.pdf Full text (1,35 MB)

7.
Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok
Barbara Kirbiš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Gibalna dejavnost v predšolskem obdobju kot preventiva pred prekomerno telesno težo in debelostjo otrok smo na teoretičnem nivoju želeli ugotoviti, kako s preventivnimi gibalnimi dejavnostmi preprečimo prekomerno telesno težo in debelost pri predšolskih otrocih. S pomočjo deskriptivne metode dela smo pojasnili splošne značilnosti gibalnega razvoja, opredelili motorične sposobnosti in faze gibalnega razvoja ter večjo pozornost namenili pomenu gibalnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Našteli smo vzroke in posledice prekomerne telesne teže in debelosti otrok, katere povzročajo različne bolezni (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, bolezni jeter in ledvic). S komparativno metodo dela smo primerjali odstotek stanja prehranjenosti po svetu in v Sloveniji ter pregledali stanje prehranjenosti glede na indeks telesne mase. V Sloveniji in po svetu sta prekomerna telesna teža in debelost otrok izredno razširjeni ter v velikem porastu. Leta 2012 je tako bilo v Sloveniji 27,10 % čezmerno težkih dečkov, od tega 7,30 % debelih, in 23,70 % čezmerno težkih deklic, od tega 6,50 % debelih. V skladu z namenom naše naloge smo prišli do zaključka, da vsakodnevna zmerna intenzivna gibalna dejavnost preventivno vpliva na debelost in prekomerno telesno težo otrok.
Keywords: Debelost, prekomerna telesna teža, indeks telesne mase, zmerna intenzivna gibalna dejavnost, preventiva.
Published: 03.10.2016; Views: 1028; Downloads: 168
.pdf Full text (703,47 KB)

8.
Primerjava presejalnih orodij za oceno stanja prehranjenosti pri hospitaliziranih bolnikih v kliniki Golnik
Tatjana Kosten, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Izhodišča Podhranjenost je velik problem bolnikov v bolnišnicah. Identificiramo jo lahko s prehranskim presejanjem. Bolniki s podhranjenostjo imajo daljšo ležalno dobo, slabši izid zdravljenja in slabšo prognozo, zato je pomembno, da podhranjenost prepoznamo in jo poskušamo obravnavati. Namen V raziskavi smo želeli preveriti, ali so vsa orodja za oceno prehranjenosti enaka in ali obstaja povezava med rezultati, pridobljenimi z orodji in izmerjeno telesno sestavo. Raziskovalna metodologija V prospektivno raziskavo, kjer smo primerjali šest presejalnih orodij za oceno prehranjenosti bolnikov, smo vključili 336 bolnikov. Oceno prehranjenosti smo opravili s šestimi orodji za oceno prehranjenosti: MNA - Mini Nutritional Assessment, NRS 2002 - Nutritional Risk Screening 2002, MUST- Malnutrition Universal Screening Tool, NRI - Nutritional Risk Index, SGA - Subjective Global Assessment in GNRI - Geriatric Nutritional Risk Factor. Opravili smo antropometrične meritve, merjenje telesne sestave z bioelektrično impedanco in pridobili rezultate ostalih preiskav. Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. Podatke smo analizirali s programom SPSS 19.0 (SPSS INC, 2010, USA) in Excell 2010. Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke pa smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Student´s t testom, Mann Whitneyjevim U-testom in hi-kvadrat testom. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije in izračunali koeficient kapa. Rezultati Povprečna starost vključenih bolnikov je bila 67,42 ± 13,68 let, 52,4 % je bilo moških. Podhranjenih glede na orodja MNA, NRS 2002, MUST, SGA, NRI, GNRI je bilo 8,6 %, 9,5 %, 15,5 %, 8,3 %, 25,5 %, 3,6 % vključenih bolnikov. Tveganje za podhranjenost smo opazili pri 34,5 %, 0%, 12,2 %, 43,2 %, 6,7 % in 6,2 % bolnikov. Pri vseh orodjih so imeli dobro prehranjeni bolniki značilno boljše 6-mesečno preživetje od podhranjenih bolnikov. (p < 0,001 za vse). Bolniki s podhranjenostjo ocenjeni z MNA, NRS 2002 in NRI so imeli statistično značilno daljšo ležalno dobo od dobro prehranjenih bolnikov (p < 0,05). Dobro prehranjeni bolniki so imeli značilno višji FFMI od bolnikov s podhranjenostjo. Zaključki Ugotovili smo, da z različnimi orodji za prehransko presejanje identificiramo različne odstotke podhranjenih bolnikov. Pri vprašalnikih MNA, NRI, SGA, MUST in NRS 2002 imajo podhranjeni bolniki slabše preživetje od bolnikov s tveganjem za podhranjenost in od dobro prehranjenih bolnikov. Pri vseh orodjih imajo podhranjeni bolniki daljšo ležalno dobo in nižji FFMI kot dobro prehranjeni bolniki.
Keywords: prehranjenost, orodja za oceno prehranjenosti, pusta mišična masa, prehranska ocena, indeks puste telesne mase
Published: 03.06.2016; Views: 1755; Downloads: 245
.pdf Full text (2,60 MB)

9.
Telesna samopodoba v medkulturni perspektivi - vpliv medijev
Lucija Čevnik, Bojan Musil, Andrej Fištravec, 2008, original scientific article

Abstract: V medkulturni raziskavi, ki je vključevala študentsko populacijo iz Slovenije in muslimanskega dela Srbije, smo ugotavljali vpliv modnih medijev ter različnih socialno-demografskih dejavnikov (spol, socialnoekonomski status, izobrazba staršev, kraj bivanja, ITM) na posameznikovo telesno samopodobo in telesne ideale. Rezultati so pokazali različnosti v dojemanju telesa in še posebej vrednotenju lastne postave med obema socialnokulturnima okoljema ter potrdili vpliv določenih dejavnikov (spol, izobrazba staršev, ITM, modni mediji) na posameznikovo percepcijo lastne telesne postave. Iz rezultatov analize smo ugotovili, da frekvenca izpostavljenosti modnim medijem nima neposrednega vpliva na nezadovoljstvo z lastno telesno postavo.
Keywords: medkulturne študije, psihologija, telesna samopodoba, ideali, modni mediji, indeks telesne mase, socialno-demografski dejavniki, nacionalno-etnične skupine
Published: 21.12.2015; Views: 1367; Downloads: 103
URL Link to full text

10.
Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Keywords: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Published: 14.10.2015; Views: 1386; Downloads: 218
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica