| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Analiza opraševalnih odnosov in kalitve peloda črnega teloha (Helleborus niger L.)
Davor Bauman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je bila opravljena na črnem telohu (Helleborus niger L.) in obsega v prvem delu dokumentiranje in analizo glavnih opraševalcev črnega teloha v naravni populaciji v drugem pa analizo kalivosti peloda. Osredotočili smo se na pet skupin insektov: čebele, čmrlje in ose, velike dvokrilne insekte (muhe), majhne dvokrilne insekte in druge opraševalce, ki so majhnega pomena. Sistematično opazovanje je potekalo marca 2009 v Žičah pri Slovenskih Konjicah. Analize opraševanja povezane z aktivnostjo žuželk nakazujejo, da obstajajo očitne razlike v pogostosti obiska med proučevanimi skupinami žuželk in dnevnim časom. Najpogostejši obiskovalci so bile majhne mušice. Opazovanja kažejo, da je črni teloh verjetno prevladujoča tujeprašna, entomofilna vrsta. Pri analizi živosti peloda smo ugotavljali optimalne pogoje skladiščenja. Živost peloda smo vrednotili s tehniko in vitro kalitve. Pelod je statistično značilno bolje kalil na gojišču z višjim pH in nižjo koncentracijo sladkorja. Živost peloda se je ohranila tudi po 5 mesecih, če smo ga skladiščili v zamrzovalniku pri -75ºC.
Keywords: črni teloh, Helleborus niger, naravne populacije, opraševanje, živost peloda, in vitro kalitev
Published: 16.10.2009; Views: 2110; Downloads: 132
.pdf Full text (2,14 MB)

2.
RAZMNOŽEVANJE PODLAGE ČEŠNJE GISELA 5 V IN VITRO RAZMERAH (Prunus cerasus × P.canescens)
Monika Puster, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V obdobju od junija 2008 do julija 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja podlage Gisela 5 v tkivni kulturi. V poskus mikropropagacije smo vključili 44 brstov Gisela 5, ki smo jih inokulirali na indukcijsko gojišče. Brste smo predhodno sterilizirali po dveh metodah. Z dikloroizocianurno kislino smo sterilizirali 23 brstov, od katerih jih je preživelo 95,5 %. Po drugi metodi, kjer smo 21 brstov sterilizirali z natrijevim hipokloritom, je preživelo 57,1 % brstov. Na gojišči G1 in G2 smo subkultivirali 80 vitalnih poganjkov ter opazovali njihovo rast. Iz 40 poganjkov smo na G1 namnožili 119 poganjkov, na gojišču G2 pa 169. Gojišče G2 se je izkazalo za boljše, saj je bil tukaj odstotek kalusiranih in propadlih poganjkov nižji kot pri G1. Dovolj razvite rastline smo prestavili na štiri gojišča za koreninjenje (K1, K2, K3, K4), ki so se razlikovala po vsebnosti avksinov (IBA in NAA). Največ rastlin je koreninilo na gojišču K3 z 0,5 mg/l IBA (90 %), najmanj (65 %) pa na gojišču K4 z 1 mg/l NAA. Ukoreninjene rastline smo presadili v substrat in jih aklimatizirali v rastni komori v laboratoriju oz. meglilni komori rastlinjaka. Aklimatizacija v meglilni komori je bila v primerjavi z rastno komoro boljša, saj je aklimatizacijo v meglilni komori preživelo več rastlin (36,4 %) kot v rastni komori (11,5 %).
Keywords: Gisela 5, in vitro razmnoževanje, podlaga, mikropropagacija
Published: 28.03.2011; Views: 2905; Downloads: 212
.pdf Full text (12,26 MB)

3.
RAZMNOŽEVANJE VRTNIC (Rosa spp.) V IN VITRO RAZMERAH
Smiljana Gošnjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Uspešno razmnoževanje v in vitro razmerah je odvisno od materinih rastlin, sterilizacije, sestave gojišč, natančnosti, pogojev gojenja in aklimatizacije. V obdobju od oktobra 2009 do decembra 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja vrtnic (Rosa spp.) v tkivni kulturi. V poskus mikropropagacije smo vključili 5 genotipov vrtnic (G1, G2, G3, G4 in G5). Z dikloroizocianurno kislino (sterilizacija S1) smo sterilizirali 25 brstov G1, 34 brstov G2, 93 brstov G3 in 23 brstov G5. S sterilizacijo na osnovi natrijevega hipoklorita (sterilizacija S2) pa smo sterilizirali 25 brstov G1, 16 brstov G2, 88 brstov G3, 80 brstov G4 in 24 brstov G5. Po sterilizaciji 1 je bilo med 175 nastavljenimi brsti 64 okuženih (36,6 %), 54 jih je propadlo (30,9 %), 57 (32,6%) pa preživelo. Pri sterilizaciji 2 smo skupaj nastavili 233 brstov, od katerih je 48 (20,6%) propadlo, 168 (72,1 %) jih je bilo okuženih, preživelo pa je 17 (7,3 %) brstov. Sterilizacija 1 je bila boljša v primerjavi s sterilizacijo 2, saj smo s to metodo uspeli dobiti večji delež (32,6 %) vitalnih rastlin v primerjavi s sterilizacijo 2 (7,3 %). Preživele sterilne poganjke smo prenesli na regeneracijsko gojišče. Uspešno smo namnožili genotip 2, kjer smo iz 16 - ih nastavljenih brstov dobili 186 rastlin v 7 mesecih, genotip 3, kjer smo iz 26 - ih nastavljenih brstov dobili 19 rastlin v 4 mesecih in genotip 5, kjer smo iz 30 brstov vzgojili 88 rastlin v 4 mesecih. Dovolj razvite rastline smo prestavili na gojišča za koreninjenje, ki so se razlikovala po vsebnosti avksina (IBA), saharoze in anorganskih soli (MS). Največ (82 %) rastlin G2 je koreninilo na gojišču K3, ki je bilo brez dodanega avksina IBA in je vsebovalo 1/2 MS in 20 g/l saharoze, najmanj (71,4 %) pa na gojišču K2, ki je bilo prav tako brez hormonov in je vsebovalo 1/4 MS ter 30 g/l saharoze. Rastline G3 so najbolje koreninile na gojišču K1 z 0,5 mg/l IBA, 1 MS in 30 g/l saharoze (55,6 %), najslabše pa na gojišču K2 (40 %). Genotip 5 je najbolje koreninil na gojišču K2 (65,9 %), najslabše pa na gojišču K1(38,4 %). Ukoreninjene rastline smo presadili v substrat in jih aklimatizirali v rastni komori v laboratoriju oz. v meglilni komori v rastlinjaku. Aklimatizacija v meglilni komori je bila boljša v primerjavi z rastno komoro, saj je aklimatizacijo v meglilni komori preživelo več rastlin (90,9 %) v primerjavi z rastno komoro (68,1 %).
Keywords: mikropropagacija, vrtnice, Rosa spp., tkivne kulture, in vitro
Published: 03.05.2011; Views: 3532; Downloads: 515
.pdf Full text (4,78 MB)

4.
Razmnoževanje čajote (Sechium edule Jacq. Sw.) v in vitro pogojih
Erika Verdinek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2010 in 2011 smo s tehniko tkivnih kultur v in vitro razmerah razmnoževali dva genotipa čajot (Sechium edule Jacq. Sw.). Posamezne faze mikropropagacije smo najprej izvajali na bodičastih čajotah. Postopke, ki so se izkazali kot najboljši smo na to uporabili pri nebodičastih čajotah. Z metodo sterilizacije DICA smo uspešno sterilizirali 67 % vršičkov rastlin, ki so predhodno rasle v rastlinjaku in 20,2 % vršičkov iz rastlin, ki so rasle na prostem. Sterilizacija z natrijevim in kalcijevim hipokloritom ni bila uspešna. Uspešno sterilizirane vršičke smo prenesli na tri različna gojišča za regeneracijo, ki so se razlikovala po vsebnosti rastnih regulatorjev. Gojišče G0 (z 0,1 mg/l IBA in 0,1 mg/l BAP), se je izkazalo kot slabo, saj so vršički pričeli kalusirati. Gojišči G1 (z 0,01mg/l IAA in 0,1 mg/l kinetina) in G2 (z 0,005 mg/l IAA in 0,05 mg/l kinetina) sta se izkazali kot dobri regeneracijski gojišči. Nekoliko boljše je bilo G1, kjer smo po 2 mesecih dosegli namnožitveni faktor 1,72 v primerjavi z G2, kjer je bil namnožitveni faktor po dveh mesecih 1,66. Tudi koreninjenje je potekalo na treh gojiščih. Na gojišču z dodanim 0,5 mg/l IBA smo pri obeh genotipih dosegli 100 % koreninjenje. Zadnja faza poizkusa je bila aklimatizacija v rastni komori, ki se je izkazala za zelo uspešno.
Keywords: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, čajota, Sechium edule
Published: 12.10.2011; Views: 3010; Downloads: 186
.pdf Full text (995,20 KB)

5.
RAZMNOŽEVANJE LONČNIH IN VRTNIH HORTENZIJ V IN VITRO RAZMERAH
Nina Žnidarič, 2011, master's thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo opravili poskus, v katerem smo proučevali možnosti razmnoževanja lončnih in vrtnih hortenzij v tkivni kulturi. Poganjke smo sterilizirali po štirih metodah: z natrijevim hipokloritom 2 min (sterilizacija S1), natrijevim hipokloritom 10 min (sterilizacija S2), z dikloroizocianurno kislino v kombinaciji s srebrovim nitratom 2 min (sterilizacija S3) in z dikloroizocianurno kislino v kombinaciji s srebrovim nitratom 10 min (sterilizacija S4). Kot najboljša se je izkazala sterilizacija S3, s katero smo uspešno sterilizirali 81,82 % poganjkov. Uspešno sterilizirane poganjke smo prenesli na pet različnih gojišč za regeneracijo (G1, G2, G3, G4 in G5), ki so se razlikovala po osnovnem gojišču (MS oz. McCown) in po vsebnosti rastnih regulatorjev. Med petimi uporabljenimi gojišči, se je gojišče G5 (ki je baziralo na McCown) izkazalo kot najboljše in sicer je namnožitveni faktor po petih tednih znašal 1,33, pri ostalih (G1, G2, G3 in G4) pa nismo uspeli namnožiti nobenega poganjka. Dovolj razvite poganjke smo prestavili na dve gojišči za koreninjenje (K1 in K2), ki sta se razlikovali po vsebnosti avksina (IBA ali NAA). Poganjki vrtne hortenzije so bolje koreninili na gojišču K2, ki je vsebovalo 0,5 mg/l NAA, kjer smo dosegli med 50 in 62,50 % ukoreninjenost. Poganjki lončne hortenzije so bolje koreninili na gojišču K1, ki je vsebovalo 0,5 mg/l IBA in smo dosegli med 53,33 in 100 % ukoreninjenost.
Keywords: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, hortenzije, Hydrangea macrophylla L.
Published: 04.01.2012; Views: 3282; Downloads: 186
.pdf Full text (1,37 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Skeletal muscle derived cell cultures as potent models in regenerative medicine research
Robi Kelc, Martin Trapečar, Matjaž Vogrin, Avrelija Cencič, 2013, review article

Abstract: Cell cultures have been used extensively by many scientists in the last decades to study various cell and tissue mechanisms. They have many advantagesover in vivo experimental models, but their limitations are to be considered as well. As skeletal muscle-derived cell cultures are becoming increasingly interesting in studies of muscle regeneration processes the question of their relevance in experiments arises according to in vivo experimental models. This article reviews studies that have simultaneously performed in vivo and in vitro experiments on skeletal muscle and discusses the correlation of both results. Although they seem to correlate, no such studies on humans have been performed so far.
Keywords: skeletal muscle cell, cell culture, In vivo, In vitro, experimental model
Published: 10.07.2015; Views: 628; Downloads: 73
URL Link to full text

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica