| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Elementi glasbene vzgoje po načelih Edgarja Willemsa vpleteni v pouk zgodnjega učenja inštrumenta
Petra Letonja, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je zasnovano kot praktično delo. Prikazuje poučevanje po metodah Edgarja Willemsa. Poseben poudarek namenja raziskavi poučevanja inštrumentov po metodi Edgarja Willemsa, razlikam med poučevanjem v javnih glasbenih šolah ter v glasbenih šolah, ki poučujejo po metodi Edgarja Willemsa. Prikaže elemente po katerih deluje poučevanje po tej metodi, to so: pesmi, ritem, zvok, glasbeno uho, infratonalni prostor, melodija, harmonija, glasbeni spomin, asociacije, solfeggio, inštrumentalne tehnike, interpretacija ter uporabo vseh teh elementov pri pouku inštrumenta. Predstavi tudi kako je zasnovana učna ura pri inštrumentu, kakšne so priprave na učno uro ter kakšna so priporočila za delo pri inštrumentu V drugem, praktičnem delu magistrske naloge, prikaže raziskave, ki so bile opravljene na zasebni glasbeni šoli v samostanu Sv. Petra in Pavla. Zanimalo nas je, kako v praksi poteka poučevanje po metodi Edgarja Willemsa. Videli smo praktičen potek učne ure različnih inštrumentov (klavirja, citer, violine). Ugotavljali smo, kakšen napredek dosegajo učenci, ki so vključeni v tovrstno izobraževanje.
Keywords: metoda Edgarja Willemsa, elementi glasbene pedagogike, inštrument, tehnika.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1421; Downloads: 416
.pdf Full text (1,09 MB)

2.
UPORABA CELIČNIH AVTOMATOV V SPLETNI APLIKACIJI ZA SINTEZO ZVOKA
Jure Domajnko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je izdelati in preučiti program, ki kot osnovo za sintezo zvoka ter izdelavo zvočnih sekvenc uporablja vzorce iz celičnih avtomatov. V praksi je ta program spletna aplikacija, kjer uporabnik s svojim posredovanjem vpliva na proces interpretacije in ustvarjanja teh vzorcev ter z dodajanjem oscilatorjev in zvočnih efektov tvori obogaten zvočni signal, ki ga na koncu lahko posname ter izvozi v obliki zvočne datoteke. Uporabniku je dovoljeno spreminjanje vrednosti parametrov na vseh modulih, ki sestavljajo aplikacijo (oscilatorji, zvočni efekti in celični avtomat), teh pa je dovolj, da mu omogočijo kreativno umetniško izražanje in izdelavo unikatnega glasbenega izdelka. Za sintezo zvoka ter implementacijo zvočnih efektov je uporabljen programski vmesnik Web Audio, ki podpira zvočno produkcijo v spletnem brskalniku.
Keywords: sinteza zvoka, digitalna obdelava zvoka, spletna aplikacija, celični avtomat, digitalni glasbeni inštrument
Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 1782; Downloads: 161
.pdf Full text (1,82 MB)

3.
USKLADITEV CILJEV POSLOVANJA Z ZAHTEVAMI INFORMATIKE V MALEM PODJETJU
Danilo Burulič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana uskladitev ciljev poslovanja z zahtevami informatike v konkretnem malem podjetju. Podrobno je predstavljen Luftmanov inštrument strateške povezanosti, ki ga sestavlja šest komponent: komuniciranje, merjenje kompetenc/vrednosti, upravljanje, partnerstva, obseg in arhitektura ter spretnosti. Luftmanov inštrument definira pet nivojev zrelosti procesa strateške povezanosti poslovanja in IT: začetni/ad hoc, zavezanost k vpeljavi, uveljavljen/osredotočen, izboljšan/voden in optimiziran. V literaturi je najpogosteje kritično ocenjena preveč poudarjena strateška usmerjenost, kar za malo podjetje ni ključnega pomena. Kratko so opisane dobre prakse za mala podjetja, ki jih promovirata Evropska komisija in OECD. Predstavljen je stari poslovni načrt konkretnega malega podjetja, nato pa je izdelan nov poslovni načrt. Ta smiselno upošteva dobre prakse inoviranja poslovanja z IKT ter komponente in kriterije Luftmanovega inštrumenta.
Keywords: Luftmanov inštrument, poslovni načrt, malo podjetje, povezanost poslovanja in IT
Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 878; Downloads: 102
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
SINTETIZATOR ZVOKA, UPRAVLJAN Z RAČUNALNIŠKIM VIDOM
Sebastijan Kužner, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je študij sinteze zvoka s pomočjo digitalne obdelave signalov in slik. Praktičen cilj diplomske naloge je izdelati digitalni glasbeni inštrument, ki je sposoben proizvesti zvok različnih oblik. Pogoji pri izdelavi inštrumenta so, da je le-ta odziven v realnem času in se ga krmili s človeškim posredovanjem. Interakcija človek-računalnik poteka ob podpori odprtokodnega programskega orodja reacTIVision, ki omogoča zajem slik preko spletne kamere in razpoznavo namenskih značk in njihovih lastnosti, kot so položaj, kot zasuka in identifikacijska številka. Te lastnosti posreduje našemu programu, ki jih uporabi za modulacijo zvoka. Program za generiranje zvoka uporablja pet oscilatorjev, ki generirajo signal različnih oblik. Seštevek dobljenih signalov je možno obogatiti z efekti distorzije in odmeva. Program podpira tudi napravo za generiranje ritma.
Keywords: sinteza zvoka, digitalna obdelava zvoka, računalniški vid, digitalni glasbeni inštrument, elektronska sinteza glasbe
Published in DKUM: 14.10.2015; Views: 2132; Downloads: 161
.pdf Full text (3,33 MB)

5.
RAZVOJ RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA ANALIZATORJA NIZKONAPETOSTNEGA ENERGETSKEGA OMREŽJA
Gregor Keržar, 2013, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja realizacijo merilnega instrumenta za analizo nizkonapetostnega energetskega omrežja. Izvedena je tudi raziskava trga, kaj potencialni kupci od takšnih merilnih instrumentov pričakujejo. Ugotovitve iz raziskave trga se delno implementirajo v sam produkt. Pridobljene informacije lahko uporabimo tudi za druge namene, kot je promocija izdelka, ali podlaga pri načrtovanju produkta nove generacije. V prvem delu magistrske naloge je izvedena raziskava trga, s katero pridemo do spoznanj potreb potencialnih kupcev takšnih merilnih instrumentov. Izveden je celovit marketinški raziskovalni proces, v katerem s pomočjo strukturiranega vprašalnika pridobimo informacije o ciljni skupini. Pridobljene informacije se nato analizirajo in predstavijo. V drugem delu magistrske naloge je realiziran tehnični projekt merilnega instrumenta. Predstavljena je teoretska podlaga za analizo nizkonapetostnega energetskega omrežja. Prav tako so opisani standardi, po katerih se morajo meritve izvesti. Opisana je programska in strojna oprema potrebna za realizacijo takšnega merilnika. V nadaljevanju je predstavljena programska koda in čelna plošča. Opravljena je meritev napetosti, frekvence in harmonske popačitve trifazne priključne napetosti. Predstavljen je tudi primer meritve moči trifaznega asinhronskega motorja, kot alternativni primer uporabe takšnega merilnika.
Keywords: LabVIEW, merilni inštrument, standard, analiza omrežja, izmenična moč, CompactRIO, napetostni modul, tokovni modul, čelna plošča, blokovni diagram, raziskava trga, vprašalnik, produkt
Published in DKUM: 06.09.2013; Views: 2193; Downloads: 160
.pdf Full text (3,25 MB)

6.
SIMULATOR DIATONIČNE HARMONIKE
Matej Studenčnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje na vse načine iščejo priložnosti, da prihranijo nekaj denarja. Velik strošek predstavlja tudi nakup diatonične harmonike, zato sem se odločil, da izdelam aplikacijo, ki omogoča simulacijo igranja na diatonično harmoniko kar na računalniku. Če tipkovnico postavimo navpično, opazimo med razporeditvijo gumbov na diatonični harmoniki in tipkovnici na računalniku kar nekaj podobnosti. V ta namen za vnos uporabljamo računalniško tipkovnico. Če vse skupaj nekoliko poenostavimo – v primeru, da uporabnik pritisne na tipkovnici tipki f in g, bosta igrala pripadajoča tona, vse dokler ne bo uporabnik spustil tipk. Vse igranje se sproti vizualizira na zaslonu. Z uporabo miške programu signaliziramo, ali gre za vlečenje oziroma zapiranje meha. Simulator je v prvi vrsti namenjen začetnikom, ki na novo spoznavajo prve prijeme in zvene diatonične harmonike.
Keywords: diatonična harmonika, harmonika, C#, simulator, inštrument
Published in DKUM: 11.07.2013; Views: 5988; Downloads: 729
.pdf Full text (2,97 MB)

7.
KARAKTERIZACIJA VIBRACIJ PRALNEGA STROJA
Klemen Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno, kako so bila določena področja, kjer so prisotne lastne frekvence pri delovanju pralnega stroja. Določitev področij je potekala z merjenjem in analizo signalov vibracij pri različnem številu vrtljajev bobna pralnega stroja. Ta področja so zelo neugodna pri delovanju pralnega stroja, zato je pomembno, da vemo, pri katerih vrtljajih so prisotna in se jim poskusimo v čim krajšem času izogniti. Za izvedbo meritve je bilo potrebno izdelati virtualni inštrument v programskem okolju LabVIEW, s pomočjo katerega je mogoče zajemati podatke o meritvah. Rezultati meritev in analize signalov so predstavljene v časovni in frekvenčni domeni.
Keywords: pralni stroj, vibracije, virtualni inštrument, časovna domena, frekvenčna domena, analiza vibracij
Published in DKUM: 24.01.2011; Views: 3055; Downloads: 511
.pdf Full text (4,73 MB)

8.
ANALIZA SONČNIH MODULOV
Karel Rižnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: S hitrim razvojem fotonapetostnih tehnologij, ki po definiciji pomenijo skupino vseh naprav in posameznih enot, ki so potrebne za pravilno delovanje celotnega fotonapetostnega sistema, so nastali tudi standardi, ki jih proizvajalci morajo upoštevati. Če se omejimo zgolj na fotonapetostne module, proizvajalec poda tehnične podatke kot so: vršna moč, napetost pri vršni moči, tok pri vršni moči, napetost odprtih sponk in tok kratkega stika. V tehnični dokumentaciji proizvajalci podajajo tudi U-I karakteristike fotonapetostnega modula pri različnih vrednostih sončnega sevanja. Za preverjanje, če fotonapetostni moduli res delujejo tako kot podaja proizvajalec oziroma, če želimo primerjati različne tipe fotonapetostnih modulov med seboj, moramo zato posneti U-I karakteristiko modula. Danes že obstaja kar nekaj komercialnih instrumentov za uporabo v fotonapetostni tehniki. Sem spadajo tudi inštrumenti, s pomočjo katerih je mogoče posneti U-I karakteristiko modula. V našem primeru smo uporabili komercialni inštrument HT I-V 400 za merjenje U-I karakteristike fotonapetostnih modulov.
Keywords: sončni moduli, U-I karakteristike sončnih modulov, inštrument HT I-V 400, meritve
Published in DKUM: 20.12.2010; Views: 2146; Downloads: 445
.pdf Full text (2,89 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica