Search the digital library catalog

Abstract: V svojem diplomskem delu spoznavam in se ukvarjam z organom, katerega pomen je zagotavljanje pravičnosti in varnosti delavcev. Danes na delovnih mestih vsakodnevno prihaja do kršitev, izkoriščanja in drugih ravnanj v nasprotju z zakonodajo. V svojem delu podrobneje preučim delo in naloge ter področja Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Na kratko opišem pravne podlage in glavne zakone, na podlagi katerih se izvaja inšpekcijski nadzor. To so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o socialnem varstvu in Zakon o inšpekcijskem nadzoru. Vse skupaj sem umestila v sodoben čas - čas digitalne dobe. V prvem poglavju sem tako opredelila tudi digitalno dobo, na kratko povzela zgodovino in opisala izzive, s katerimi se v času le-te srečujejo zaposleni. V aplikativnem delu naloge sem analizirala najnovejše objavljeno poročilo Inšpektorata Republike Slovenije za delo iz leta 2024, se osredotočila na predloge nove zakonodaje, kadrovsko problematiko in inšpekcijski nadzor na vsakem izmed področij delovanja. Izvedla sem tudi intervju z enim izmed zaposlenih na inšpektoratu, s katerim sem se pogovarjala o vplivu digitalne dobe na njihovo delo. Analizirala sem tudi to in na ta način odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja, kako se je inšpektorat prilagodil digitalni dobi, s kakšnimi izzivi se soočajo na inšpektoratu in na katerem izmed področij delovanja je bilo zaznanih največ kršitev.
Keywords: Digitalna doba, delo, kršitve, inšpekcijski nadzor, prilagajanje, Inšpektorat RS za delo
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,43 MB)

Abstract: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Keywords: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 34
Full text (821,38 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki. V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Keywords: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1106; Downloads: 114
Full text (730,77 KB)

Abstract: Na področju uveljavljanja in varstva pravic zaposlenih ima pomembno vlogo Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. V okviru inšpektorata delujeta inšpekcija nadzora delovnih razmerij in inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu. Za inšpekcijski nadzor sta ključnega pomena vloga in položaj inšpektorja, ki ta nadzor v posameznih primerih tudi opravlja. Inšpektorjeva naloga je nadzirati izvajanje predpisov, ki so mu zaupani v nadzor, in ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih z zakonitimi ukrepi zavezanca spodbuditi k ravnanjem, ki zagotavljajo spoštovanje predpisov. Načeloma je inšpektor dolžan to nalogo zagotoviti z ukrepi, ki so za zavezanca najmilejši, seveda ob pogoju, da so vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v opredeljenem roku resnično tudi odpravljene. V nasprotnem primeru je inšpektor dolžan ukrepanje proti zavezancu stopnjevati, dokler ta ne izpolni njegovih zahtev, in to z vsemi zakonsko predpisanimi sredstvi. Namen diplomskega dela je predstaviti ukrepe inšpektorjev za delo s pomočjo analize novejše sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije. Upravno sodišče Republike Slovenije je pristojno za vse spore v zvezi z akti inšpektorjev, o pravnih sredstvih zoper njegovo odločitev pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kadar odločitev inšpektorja vpliva na pravni položaj stranke v inšpekcijskem postopku, je to upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravni spor se v celoti uporablja za sodni nadzor nad akti inšpektorjev in je namenjen varstvu posameznikov in pravnih oseb, ki bi lahko bili z oblastveno odločbo inšpektorja prizadeti v svojem pravnem položaju. Takšna ureditev sodnega nadzora nad odločitvami inšpektorjev sledi temeljnim ustavnim zahtevam po učinkovitem pravnem sredstvu in sodnem varstvu zoper odločitve uprave.
Keywords: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, inšpekcijski nadzor, ukrep delovnega inšpektorja, Upravno sodišče Republike Slovenije, upravni spor, delovni inšpektor, upravno-sodno varstvo.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 1741; Downloads: 187
Full text (504,96 KB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena pravna ureditev inšpekcijskega nadzora in ukrepov gradbene inšpekcije na področju graditve objektov ter primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški. Inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi inšpektorjev so po večini urejeni v ZGO-1, ZIN in ZUP, pa tudi v nekaterih drugih zakonih. Dolžnost inšpektorja je, da po uradni dolžnosti in v javnem interesu uvede inšpekcijski postopek in v primeru ugotovljene kršitve izreče sorazmeren ukrep, ki pa pri najtežjih kršitvah pri nelegalni, neskladni ali nevarni gradnji lahko pomeni celo odstranitev objekta ali dela objekta. V primeru, da ga inšpekcijski zavezanec v danem roku ne odstrani sam, se lahko opravi izvršba po drugi osebi, ki pa jo je sicer v taksativno naštetih izjemnih primerih mogoče odložiti. Dosledno upoštevanje predpisov, ki urejajo področje graditve objektov, je torej zaradi posledic, ki jih kršitve prinašajo za posameznika in za širšo družbo, izrednega pomena. Kljub temu pa v vsaki družbi obstaja določen odstotek ljudi, ki predpise vseeno krši. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da so inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi gradbenih inšpektorjev v zakonodaji nerazpršeno, pregledno, jasno in nedvoumno oziroma izrecno normirani, saj je lahko le tako omogočeno, da je nadzor gradbenih inšpektorjev nad spoštovanjem zakonodaje učinkovit.
Keywords: graditev objektov, gradbena inšpekcija, inšpekcijski nadzor, inšpekcijski postopek, inšpekcijski ukrepi, primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1928; Downloads: 255
Full text (1,00 MB)