1. Prekrški po Zakonu o zasebnem varovanju : magistrsko deloKlara Hančič, 2024, master's thesis Abstract: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Keywords: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (821,38 KB) |
2. Število davčnih inšpekcijskih nadzorov in višina pobranih davščinJulia Dovečar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Davki so neizogibno potrebni in pomembni za normalno delovanje družbe, to izhaja že iz zgodovine. Pri pobiranju davkov so vključene naloge državnih in drugih organov, ki so pristojni za pobiranje davkov, pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb, določene z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo ter z zakonom, ki ugotavlja in izpolnjuje davčne obveznosti davčnih zavezancev, določene s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju. V Republiki Sloveniji za učinkovito pobiranje davkov skrbi Finančna uprava Republike Slovenije, organ v sestavi ministrstva za finance, ustanovljen 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave.
Izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev preverjamo na različne načine znotraj davčnega nadzora, ki se vrši tako v korist kot tudi v breme le-teh. Davčni inšpekcijski nadzor je ena oblika davčnega nadzora, ki ga izvaja davčni inšpektor, ki pa za svoje delo odgovarja FURS-u. Davčni inšpektor preverja izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev po Zakonu o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku.
V diplomskem delu obravnavamo in raziskujemo gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov s strani FURS-a in višine pobranih davščin. Skušali bomo raziskati dejavnike, ki vplivajo na gibanja števila opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorov s pomočjo podatkov letnih poročil FURS v časovnem obdobju 2015-2020.
Keywords: država, davek, davčni zavezanec, davčni nadzor, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor.
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 454; Downloads: 92
Full text (1,48 MB) |
3. Siva ekonomija v kozmetični industrijiOrnela Kešelj, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav sive ekonomije, ki je zelo kompleksen, obsežen, kompliciran in ga je težko definirati. Pojavlja se povsod po svetu in verjetno ga bo težko izkoreniniti. Podrobneje pa smo predstavili problem sive ekonomije in dela na črno v kozmetični stroki.
V diplomskem delu smo natančneje spoznali pojem sive ekonomije in dela na črno. Poiskali smo razloge za njihov pojav in pregledali posledice, ki pa so lahko tako negativne kot pozitivne. Podrobneje smo predstavili vse nadzorne organe, ki so odgovorni za nadzor dela na črno v Republiki Sloveniji, ter preverili, v kakšnem obsegu izvajajo inšpekcijske nadzore v kozmetični stroki. Naredili smo raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med osebe, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi dejavnostmi. V okviru raziskovalnega dela smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo želeli prikazati realno sliko sive ekonomije v kozmetični stroki v Sloveniji. Rezultati anketnega vprašalnika so v večini potrdili naša predvidevanja, saj smo ugotovili, da je že več kot polovica anketiranih v preteklosti že izvajala delo na črno. Ugotovili smo, da zavedanje o slabem inšpekcijskem nadzoru ni poglavitno vodilo za izvajanje le-tega, pač pa prevladuje dejavnik »dodatni zaslužek«. Najbolj pa nas je presenetila ugotovitev, da se kar 89 % kozmetičnih delavcev v svoji karieri ni nikoli srečalo z nadzorom tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Slovenije.
Keywords: kozmetična industrija/dejavnost, siva ekonomija, delo na črno, inšpekcijski nadzor, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1106; Downloads: 109
Full text (730,77 KB) |
4. Zakonodaja EU na področju nadzora nad varnostjo živilNastja Novak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uradni nadzori na področju varnosti živil so ena izmed strategij za preverjanje skladnosti izvedbe dejavnosti s predpisano zakonodajo na evropski in nacionalni ravni. Skozi zgodovino Evropske unije so se pojavljale posamezne situacije, ki so opozarjale na pomanjkljivosti praktičnih preverjanj glede ustreznosti hrane, torej zagotavljanje človekovemu zdravju neškodljive hrane. Zaradi takšnih primerov so se sprejeli zakonodajni akti, ki so zajemali še večje področje za zagotovitev varnih živil. Poleg tega so se ustanovile razne agencije, ki s svojim delom (t. j. analizami, zbiranjem informacij ipd.) vidno prispevajo k zagotavljanju varnosti živil.
V prvem delu diplomskega projekta je kot uvod za predstavitev evropske in nacionalne zakonodaje za uradni nadzor nad varnostjo živil predstavljeno področje enotnega trga, politika varnosti potrošnikov in politika varnosti živil. Predstavljeni so tudi pristojni organi, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju nadzora nad živili, in sicer Evropska agencija za varnost hrane, Generalni direktorat za varno in zdravo hrano (Directorate-General for Health and Food Safety), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Posamezne objave o neustreznosti posameznih živil so nujne s strani pristojnih organov in se objavljajo na uradnih spletnih straneh. V Sloveniji so se v zadnjih nekaj letih v medijih pogosto pojavljale novice o neustreznosti živil, kar je povzročilo kar nekaj kritik na delovanje pristojnih organov glede samega nadzora na tem področju. Glede na to smo želeli v diplomskem projektu predstaviti konkreten primer izvedbe postopka inšpekcijskega nadzora, ki poteka na nacionalni ravni. Ta je predstavljen in opisan v empiričnem delu. Gre za primer inšpekcijskega nadzora, ki je potekal v mesnici in je bil izveden v okviru Območnega urada Murska Sobota – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varnost živil. Na predstavljenem primeru je obrazložen sam potek inšpekcijskega pregleda obrata ter zakonodaja, ki je bila pri tem upoštevana.
Keywords: inšpekcijski nadzor, zakonodaja živil EU, UVHVVR, politika varnosti živil, varstvo potrošnikov
Published in DKUM: 19.10.2020; Views: 1855; Downloads: 141
Full text (1,20 MB) |
5. Ukrepi inšpektorjev za delo v luči novejše sodne prakse Upravnega sodiščaAnja Šprah, 2017, undergraduate thesis Abstract: Na področju uveljavljanja in varstva pravic zaposlenih ima pomembno vlogo Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. V okviru inšpektorata delujeta inšpekcija nadzora delovnih razmerij in inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu.
Za inšpekcijski nadzor sta ključnega pomena vloga in položaj inšpektorja, ki ta nadzor v posameznih primerih tudi opravlja. Inšpektorjeva naloga je nadzirati izvajanje predpisov, ki so mu zaupani v nadzor, in ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih z zakonitimi ukrepi zavezanca spodbuditi k ravnanjem, ki zagotavljajo spoštovanje predpisov. Načeloma je inšpektor dolžan to nalogo zagotoviti z ukrepi, ki so za zavezanca najmilejši, seveda ob pogoju, da so vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v opredeljenem roku resnično tudi odpravljene. V nasprotnem primeru je inšpektor dolžan ukrepanje proti zavezancu stopnjevati, dokler ta ne izpolni njegovih zahtev, in to z vsemi zakonsko predpisanimi sredstvi.
Namen diplomskega dela je predstaviti ukrepe inšpektorjev za delo s pomočjo analize novejše sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije. Upravno sodišče Republike Slovenije je pristojno za vse spore v zvezi z akti inšpektorjev, o pravnih sredstvih zoper njegovo odločitev pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kadar odločitev inšpektorja vpliva na pravni položaj stranke v inšpekcijskem postopku, je to upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravni spor se v celoti uporablja za sodni nadzor nad akti inšpektorjev in je namenjen varstvu posameznikov in pravnih oseb, ki bi lahko bili z oblastveno odločbo inšpektorja prizadeti v svojem pravnem položaju. Takšna ureditev sodnega nadzora nad odločitvami inšpektorjev sledi temeljnim ustavnim zahtevam po učinkovitem pravnem sredstvu in sodnem varstvu zoper odločitve uprave.
Keywords: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, inšpekcijski nadzor, ukrep delovnega inšpektorja, Upravno sodišče Republike Slovenije, upravni spor, delovni inšpektor, upravno-sodno varstvo.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 1741; Downloads: 182
Full text (504,96 KB) |
6. Carinjenje blaga v skladu s carinskimi predpisi ter posebnimi ukrepiTanja Erjavšek, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo predstavlja carinski sistem, osredotočen na uvoze z dodatnimi nadzori – veterinarskim, fitosanitarnim in zdravstvenim nadzorom, ter carinski pregled blaga. V Sloveniji področje carinjenja izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije. V teoretičnem delu sta predstavljena poslanstvo in zakonodaja, ki ureja področje carine in bistveno določa pravila za izdelavo carinske deklaracije. Trenutna slovenska zakonodaja to področje natančno določa in prilagaja zakonodaji Evropske unije. Zadnji zakon 952/2013, ki se je začel v celoti uporabljati 1. maja 2016, prinaša jasnejša določila glede brezpapirnega poslovanja.
V nadaljevanju diplomskega dela so opisane razlike med nespecifičnim in specifičnim primerom uvoza – posebnosti pri uvozu proizvodov, kjer carinjenje vključuje dodatne postopke: sadje in zelenjava – fitosanitarni certifikat; žive živali in živalski proizvodi – veterinarski certifikat; vino – tarifna kvota; električni aparati in deli – oznaka o skladnosti; sladki proizvodi – meursing. Te postopke carinjenja primerjamo in na podlagi ugotovitev predlagamo rešitve za hitrejši pretok blaga.
Ugotovimo, da obstajajo razlike med uvozom blaga iz tretjih držav v primerjavi z uvozom blaga iz Evropske unije, saj je notranje trgovanje povsem svobodno in brez carinskih formalnosti. Prost pretok blaga torej prinaša koristi na notranjem trgu.
Keywords: carinjenje, Finančna uprava Republike Slovenije, uvoz, carinska deklaracija, inšpekcijski nadzor
Published in DKUM: 08.06.2017; Views: 1947; Downloads: 175
Full text (1,69 MB) |
7. INŠPEKCIJSKI NADZOR IN UKREPI GRADBENE INŠPEKCIJE PRI GRADITVI OBJEKTOVJana Babnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena pravna ureditev inšpekcijskega nadzora in ukrepov gradbene inšpekcije na področju graditve objektov ter primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški.
Inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi inšpektorjev so po večini urejeni v ZGO-1, ZIN in ZUP, pa tudi v nekaterih drugih zakonih. Dolžnost inšpektorja je, da po uradni dolžnosti in v javnem interesu uvede inšpekcijski postopek in v primeru ugotovljene kršitve izreče sorazmeren ukrep, ki pa pri najtežjih kršitvah pri nelegalni, neskladni ali nevarni gradnji lahko pomeni celo odstranitev objekta ali dela objekta. V primeru, da ga inšpekcijski zavezanec v danem roku ne odstrani sam, se lahko opravi izvršba po drugi osebi, ki pa jo je sicer v taksativno naštetih izjemnih primerih mogoče odložiti.
Dosledno upoštevanje predpisov, ki urejajo področje graditve objektov, je torej zaradi posledic, ki jih kršitve prinašajo za posameznika in za širšo družbo, izrednega pomena. Kljub temu pa v vsaki družbi obstaja določen odstotek ljudi, ki predpise vseeno krši. Ravno zaradi tega je ključnega pomena, da so inšpekcijski postopek, pristojnosti, pooblastila in ukrepi gradbenih inšpektorjev v zakonodaji nerazpršeno, pregledno, jasno in nedvoumno oziroma izrecno normirani, saj je lahko le tako omogočeno, da je nadzor gradbenih inšpektorjev nad spoštovanjem zakonodaje učinkovit.
Keywords: graditev objektov, gradbena inšpekcija, inšpekcijski nadzor, inšpekcijski postopek, inšpekcijski ukrepi, primerjalnopravna ureditev v Republiki Hrvaški.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1928; Downloads: 237
Full text (1,00 MB) |
8. Pravni vidiki inšpekcijskega nadzorstva v gostinstvu : diplomsko delo univerzitetnega študijaAnže Gartner, 2016, undergraduate thesis Abstract: Gostinska dejavnost ima pri svojem poslovanju precej možnosti za izigravanje zakonov in ostalih predpisov, zato je nujno, da država njeno poslovanje nadzira z inšpekcijskimi pregledi. V zadnjih letih so bili rezultati inšpekcijskih pregledov v gostinstvu dokaj zaskrbljujoči. Gostinstvo je dejavnost, ki s svojimi storitvami neposredno vpliva na zdravje ljudi, zato bi morale biti na rezultate inšpekcijskih pregledov te branže še posebno pozorne.
V diplomski nalogi sem opisal dejavnost gostinstva, in sicer sem se osredotočil predvsem na restavracije in gostilne, saj je dejavnost zelo obsežna. Opisal sem pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, predstavil sem pravno podlago, ki se je gostinstvo dotika, opisal klasifikacijo NACE in razvoj gostinstva v zadnjih letih.
V diplomskem delu je predstavljen inšpekcijski nadzor, razmerje med ZIN in ZUP, načela inšpekcijskega nadzora in dolžnosti ter pooblastila inšpektorja. Opisana je organizacija inšpekcijskih služb. Prav tako sem predstavil poklic inšpektorja, kako do poklica inšpektor posameznik lahko pride in kakšne so njegove odgovornosti. Opisan je inšpekcijski postopek pri zavezancu.
Gostinci so po mojem mnenju o svojih dolžnostih slabo informirani. To lahko pripisujemo preobremenjenosti gostinca, nerazumevanju prava ali pa nezanimanju in malomarnosti za pravne podlage delovanja gostinske dejavnosti. Seveda je ob tem treba povedati, da je predpisov, ki določajo pravilno delovanje gostinstva precej in se pogosto spreminjajo. Zaradi takih in drugačnih razlogov za to gostinci v veliki meri kršijo predpise. Z diplomsko nalogo sem analiziral inšpekcijske službe, ki nadzorujejo delo gostincev (tržna inšpekcija, zdravstvena inšpekcija, inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, finančna inšpekcija). Za vse inšpekcije sem preveril, koliko stanejo državo in koliko denarja vrnejo v državno blagajno s svojimi postopki.
Poseben poudarek sem namenil finančni inšpekciji, ki tudi najbolj preverja delo gostincev, analiziral sem sivo ekonomijo, delo na črno in opisal tudi nedavno uvedene davčne blagajne.
Inšpekcijske službe državo stanejo precej denarja, vendar pa sem z njihovo analizo prišel do zaključka, da se tako finančno kot tudi zaradi javnega dobrega izplačajo in morajo obstajati. Predstavljajo precejšnjo avtoriteto in strah za gostince, kar je v veliki meri dobro, saj se le-ti zato bolj trudijo delovati v skladu s predpisi.
Inšpekcijski nadzor je v Republiki Sloveniji dokaj urejen, vendar pa bi lahko še veliko postorili, predvsem , če bi določena pooblastila prenesli tudi na Policijo.
Keywords: inšpekcijski nadzor, gostinstvo, tržna inšpekcija, zdravstvena inšpekcija, finančna inšpekcija, inšpekcijski postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 1298; Downloads: 165
Full text (727,45 KB) |
9. Model sistema inšpekcijskega nadzora na ravni lokalne samoupravne skupnostiSabina Tehovnik Kumar, 2016, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu je prikazana uporaba sistemskega pristopa, kvalitativnega modeliranja in uporaba modela sistemske dinamike pri reševanju problematike inšpekcijskega nadzora na ravni samoupravne lokalne skupnosti. Za celovit opis in razumevanje kompleksnega sistema je uporabljen kvalitativni model v obliki vzročno-posledičnega diagrama. Vzročno-posledični diagram predstavlja osnovo za izgradnjo enovitega modela sistemske dinamike. Z uporabo modela smo podrobneje izoblikovali dejavnike vpliva in njihovo soodvisnost ter določili merila učinkovitosti in uspešnosti nadzora. Razviti model sistemske dinamike omogoča boljše poznavanje delovanja in dinamike sistema in s tem prispeva k oblikovanju novih politik vodenja in upravljanja, kar vodi k višji učinkovitosti inšpekcijskih služb.
Keywords: sistemski pristop, model sistemske dinamike, inšpekcijski nadzor, lokalna samoupravna skupnost, sistemska dinamika, modeliranje in simulacija
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1662; Downloads: 230
Full text (1,88 MB) |
10. Primerjalno-pravna analiza razmejitev med gospodarskimi prekrški in gospodarskimi kaznivimi dejanji s področja prevzemne politikeBojan Geršak, 2015, doctoral dissertation Abstract: V Sloveniji lahko v zadnjih letih zasledimo medijsko poplavo informacij s področja prevzemov, vmešavanja politike ter vprašanja, ali so bili vsi prevzemi izpeljani z veljavno zakonodajo in ali zagotavljajo razvoj nacionalnega gospodarstva. Zato se zastavlja vprašanje, ali sta nova kolektivna identiteta in red, ki se vzpostavljata, ustrezno oblikovana v politiki prevzemov ali sta pod ustreznim nadzorom in kako kvalitetne so naše pravne varovalke na področju ustreznega sankcioniranja protipravnih ravnanj. Prav slednje je predmet proučevanja v doktorski disertaciji, saj je tako v domači kot tuji strokovni javnosti moč zaslediti različne pomisleke o ustrezni politiki na področju sankcioniranja protipravnih ravnanj v Sloveniji. Postavljajo se različno pomembna vsebinska in tehnično izvedbena vprašanja kot npr. ali imamo ustrezno zakonodajo, ali je preveč ohlapna, ali imamo ustrezno sankcioniranje za kršitve zakonodaje iz naslova prekrškov kot tudi kazenske politike, ali imamo jasne oz. nejasne razmejitve med prekrškovno in kazensko odgovornostjo.
Keywords: finančna preiskava, inšpekcijski nadzor, učinkovitost organa, nezakonita ravnanja
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1755; Downloads: 217
Full text (1,96 MB) |
