| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OBČINI ORMOŽ
Barbara Grivec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Ormož so zbrana ledinska in hišna imena v Frankovcih, v Loperšicah, v Pušencih in na Humu pri Ormožu. Narečje, ki se govori na tem območju, imenujemo prleško, gre za spodnjeprleški govor. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi narečni zapis imena v imenovalniku in mestniku, temu pa sledita slovnična oznaka za spol ter številka GERK-a. Pri manj znanih besedah je dodana tudi strokovna razlaga, pri čemer so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ) in Snojev Slovenski etimološki slovar (SES). Hišna imena so razporejena glede na izvor in zapisana v fonetični obliki. Tako ledinska kakor tudi hišna imena so del naše kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo pokrajine. Iz njih lahko razberemo številne pokrajinske značilnosti, človekove pretekle dejavnosti kakor tudi posameznikov odnos do okolja, v katerem živi in dela. Imena so raznolika, številna, med domačini še precej živa in se ohranjajo z ustnim izročilom. Večina zbranih imen je slovenskega izvora.
Keywords: dialektologija, imenoslovje (onomastika), toponomastika, ledinsko ime (mikrotoponim), hišno ime, Ormož.
Published: 22.07.2010; Views: 1715; Downloads: 209
.pdf Full text (4,25 MB)

2.
ZNAČILNOSTI IMENOSLOVJA V SREDNJESAVINJSKEM NAREČJU
Andreja Tkalec, 2013, master's thesis

Abstract: Naloga prinaša zbirko ter izvor zemljepisnih in osebnih lastnih imen v občini Celje. V imenih se skrivajo značilnosti lokalnega narečja. Celjski govor sodi k srednjesavinjskemu narečju. Zanj je značilno, da je izgubilo tonemsko nasprotje, naglašeni zlog pa je tonsko visok. Prevladujejo monoftongi in jakostno (samo dolgo) naglaševanje. Ker pa je Celje tudi središče regije, se tu stikajo različni narečni vplivi iz okolice. Tako se ponekod namesto pričakovanih monoftongov slišijo tudi diftongi. Večina obravnavanih imen je zapisana v knjižni obliki, narečni elementi so pogosteje zastopani pri ledinskih imenih. Ledinska imena se najpogosteje imenujejo po lastnikih. Najpogostejše ledinsko ime v celjski občini je hosta, zraven pa je vedno naveden tudi lastnik (Čatrova hosta, Jelenova hosta, Medvedova hosta). Najpogostejša korena pri tvorbi krajevnih in ledinskih imen sta log in loka (Ložnica, Medlog, Gložje, Loge, Zalogi; Loče, Loka, Lokrovec), saj se veliko ozemlja se nahaja na z vodo bogati ravnini. Tudi sicer veliko ledinskih imen opozarja na različne oblike vode ali močvirnat svet (Mlake, Čret, Lava, Potoki, Blatnik, Brod, Virtnica). Veliko ledinskih imen je zelo nenavadnih, analiza je pokazala, da narečnih in zelo starih. Takšna imena ohranjajo spomin na pokrajino, kakršna je bila nekoč (Trebe, Tirgut, Kripeno, Devce, Dobrova, Lava, Resen, Zlake, Kresnik). Za besedi slom in čret z vsemi izpeljankami se je izkazalo, da sta tipično štajerski in ju drugod v Sloveniji ne najdemo. Priimki so najpogosteje tvorjeni iz drugih imen s priponskimi obrazili -ec, -jak, -nik (iz krajevnega imena: Korošec, Gajšek, Hrastnik), -e, -ič (iz osebnega imena in poimenujejo sina: Topole, Arhanič) in -ar/-er (iz poklicnega poimenovanja: Kuhar, Pinter). Ženske oblike priimkov so tvorjene s priponskimi obrazili -ka, -ca in -o(u)ka.
Keywords: srednjesavinjsko narečje, celjski govor, imenoslovje
Published: 11.09.2013; Views: 1851; Downloads: 459
.pdf Full text (4,17 MB)

3.
Težave pri prevajanju svetniških imen
Simona Štavbar, 2015, professional article

Abstract: Prispevek želi osvetliti prevajanje svetniških imen in njim posvečenih cerkva in poimenovanj umetniških upodobitev iz slovenščine v angleščino in nemščino. Opisano je prevajanje imen in navedene so posebnosti tega. Na podlagi očitnejših in pogostejših napak (pomenskih in slovničnih) v izbranih vodnikih, priročnikih in na spletu so podane prevodne rešitve za svetniška imena in nekatera regionalna poimenovanja njim posvečenih cerkva in umetniških upodobitev v angleščini in nemščini. Zaradi kompleksnosti tematike je potrebno poudariti pomen védenja, opozoriti je treba na natančnost in doslednost pri prevajanju ter spodbuditi k nadaljnjim raziskavam.
Keywords: imenoslovje, svetniška imena, prevajanje, napake, predlogi prevodnih rešitev
Published: 31.05.2017; Views: 353; Downloads: 211
.pdf Full text (2,16 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica