| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na Slovenskem
Anja Mohorko, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko). Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure, zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah in njihovega sporočila.
Keywords: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Published: 07.10.2020; Views: 213; Downloads: 58
.pdf Full text (7,04 MB)

2.
Kapucinska arhitektura v slovenskem etničnem prostoru do nastanka Ilirskih provinc
Tanja Martelanc, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je interdisciplinarno zasnovano delo, v katerem je podrobno predstavljena, analizirana in ovrednotena arhitektura kapucinskega reda na Slovenskem v razponu od začetka 17. do začetka 19. stoletja. V delu so zajeti vsi kapucinski samostani, ki so nastali v okviru nekdanje Štajerske kapucinske province, detajlno pa predstavljeni le tisti, ki so bili zgrajeni v okvirih državnih meja Slovenije. Raziskava je osredotočena na čas od ustanovitve prvega samostana do razpustitve nekaterih samostanskih hiš. Le obrobno je orisana kasnejša arhitekturna zgodovina ohranjenih samostanskih kompleksov. Disertacijo uvajajo opredelitev problema, predstavitev raziskovalnih hipotez in metodologije dela ter pregled stanja raziskav. Nadalje je predstavljena zgodovina reda manjših bratov, še posebej kapucinov, ki so se na prelomu iz 16. v 17. stoletje začeli naseljevati na Slovenskem. Detajlno je predstavljen tudi duhovni utrip v času, ko so se kapucini naselili v naše kraje. Kapucini so imeli pomembno vlogo pri rekatolizaciji habsburških dednih dežel. Izredno pomembna je bila tudi vloga plemenitih mecenov in klerikov, ki so za samostan največkrat darovali zemljo in finančno podprli njegovo gradnjo. V nekatere kraje so se kapucini naselili tudi na pobudo meščanov in okoliških prebivalcev, ki so pomagali pri gradnji. V nadaljevanju je izpostavljen odnos reda manjših bratov do gradnje redovnih domovanj. Prvi samostani manjših bratov so bili izredno skromni in preprosto grajeni, a so se sčasoma oddaljili od prvotnega Frančiškovega ideala uboštva in postali prostorni ter bogato okrašeni. Zato so se kapucini želeli vrniti h koreninam arhitekture reda manjših bratov in so sledili naukom svojega ustanovitelja. Nadrobno je tako osvetljen vpliv sv. Frančiška Asiškega na zasnovo prvotne arhitekture reda manjših bratov, ki je pomembno vplivala na kasnejšo zasnovo kapucinskih samostanov in na sprejemanje določil, zapisanih v kapucinskih konstitucijah. Detajlno sta dodelana tudi zgodovina in razvoj kapucinske arhitekture v Evropi. Poznavanje redovnih gradbenih priročnikov in traktatov je za razumevanje kapucinske arhitekture na Slovenskem neobhodno. Zato je detajlno razčlenjen in ovrednoten traktat kapucinskega p. Antonia da Pordenone iz Beneške kapucinske province, ki je na začetku 17. stoletja zapustil štiri izvode, ki se hranijo v Benetkah in Innsbrucku ter so dobro izhodišče za interpretacijo kapucinske arhitekture na Slovenskem. V tej zvezi sta pomembna dva vpliva: beneški, saj so prvi kapucini na naših tleh prišli prav iz Beneške kapucinske province, ter tirolski, kjer se je izoblikoval poseben tip samostana, prilagojen hladnejšim klimatskim razmeram. Zato ta tip samostana imenujemo beneško-tirolski tip kapucinskega samostana. Omenjeni tip se je razširil po celotni Srednji Evropi, se pravi tudi na Slovenskem. Osrednja pozornost raziskave je namenjena predstavitvi kapucinske arhitekture na Slovenskem. Detajlno so predstavljene zgodovina samostanov, njihova prvotna zasnova, pomembnejše kasnejše predelave in dozidave, na kratko je orisano današnje stanje. Opisu je pridan bogat slikovni material. Doktorsko disertacijo zaključujejo podrobna analiza in sinteza zbranih podatkov, opredelitev tipa kapucinskega samostana na Slovenskem, interpretacija tipične kapucinske opreme in ikonografije ter poskus slogovne umestitve. Umetnosti kapucinskega reda je dodeljena tudi pomembna vloga v širši pastoralni dejavnosti kapucinov v okviru rekatolizacije. Zaradi strogega upoštevanja Frančiškovih besed in rigoroznih pravil o gradnji je kapucinska arhitektura kljub različnim arhitektom in lokalni stavbarski tradiciji dobro prepoznavna, uniformirana in zaradi tega brezčasna. Nekateri pisci se pri opisu redovne arhitekture zato poslužujejo termina "kapucinski stil".
Keywords: kapucini, redovna arhitektura, arhitektura uboštvenih redov, kapucinske konstitucije, kapucinski redovni arhitekti, arhitekturni traktati, p. Antonio da Pordenone, Štajerska kapucinska provinca, kapucinska arhitektura na Slovenskem, oprema kapucinskih samostanov, ikonografija kapucinskega reda, rekatolizacija
Published: 26.08.2016; Views: 1343; Downloads: 220
.pdf Full text (8,61 MB)

3.
POSLIKAVA V MARIBORSKE MINORITSKE CERKVE V NOTRANJEAVSTRIJSKEM KONTEKSTU
Monika Kolar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava stropno poslikavo Josefa (Josepha) Michaela Gӧblerja v prezbiteriju nekdanje minoritske cerkve v Mariboru. Na začetku predstavi ustanovitev mariborske minoritske postojanke, prihod manjših bratov na slovensko ozemlje in zgodovino samostanskega kompleksa s cerkvijo. Podrobneje se posveča namembnosti cerkvenega objekta. Osrednji del raziskave predstavlja ikonografska analiza prizorov freske in njihova interpretacija. Ukvarja se z marijansko in frančiškansko ikonografijo, z upodobitvami Marijine milostne podobe, sv. Frančiška Asiškega in Antona Padovanskega. Prizori omenjenih svetnikov so na podlagi preučevanja svetniške ikonografije povezani z nekaterimi drugimi primeri drugimi baročnega stenskega in oltarnega slikarstva na Slovenskem. Del freske z mariborsko veduto predstavlja zgodovinski »opis« mesta v 18. stoletju, obenem se navezuje na milostno podobo, ki priča o čudežih in številnih priprošnjah v Mariboru. Minoritska veduta je primerjana z drugimi vedutami Maribora, in sicer z izbranimi grafikami in votivnimi slikami z ozirom na jugozahodni del mesta Maribor. Ovrednotena sta opus graškega slikarja Gӧblerja na slovenskem in avstrijskem Štajerskem ter vloga freske v zadnjih desetletjih 18. stoletja.
Keywords: freska v mariborski minoritski cerkvi, minoriti v Mariboru, Josef (Joseph) Michael Gӧbler, poznobaročno slikarstvo, marijanska ikonografija, kip Marije z Detetom, milostna podoba, sv. Frančišek Asiški, sv. Anton Padovanski, krajina, vedutno slikarstvo 17. in 18. stoletja v Mariboru
Published: 16.10.2015; Views: 1190; Downloads: 86
.pdf Full text (4,19 MB)

4.
BAROČNE FRESKE V GRAŠKI PALAIS ATTEMS
Karin Požin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava baročne poslikave v Palais Attems v Gradcu. Freske so plod sodelovanja med naročnikom Ignacom Marijo grofom Attemsom (1652–1732) in slikarjema Frančiškom Karlom Rembom (1674–1718), ki je izvedel večino del v palači, in Matthiasom von Görzem (1670–1731). Glavni del naloge se osredotoča na analizo treh stropnih poslikav – v preddverju prvega nadstropja, reprezentančnem stopnišču in preddverju drugega nadstropja, ki so bile slabo raziskane, predvsem z ikonografskega vidika. V ospredju so alegorično-mitološki prizori, ki kažejo apoteozo hiše Attems, predvsem pa Ignaca Marijo, naročnika in avtorja ikonografskega programa.
Keywords: štajerski barok, Gradec, Palais Attems, Ignac Marija grof Attems, Frančišek Karl Remb, Matthias von Görz, slikarstvo, baročne freske, ikonografija, mitologija
Published: 07.10.2015; Views: 1343; Downloads: 184
.pdf Full text (3,53 MB)

5.
POŠTNE ZNAMKE KOT VIZUALNA SPOROČILA DRŽAVE
Dino Murić, 2013, master's thesis

Abstract: Poštne znamke ne predstavljajo le potrdila plačane denarne protivrednosti za storitev prenosa poštnih pošiljk, temveč so tudi kulturni in umetniški fenomen ter predstavljajo enega izmed najbolj prepoznavnih vizualnih simbolov nacionalne kulture. Ker so poštne znamke vizualni produkti države, je velika pozornost posvečena izbiri motivov in simboličnih sporočil na poštnih znamkah. Prav tako poštne znamke prispevajo k izgradnji nacionalne kulturne identitete, kolektivnega spomina ter podobe države, ki se projicira zunaj njenih mej. Skozi preučevanje poštnih znamk lahko spremljamo spremembe v posameznih družbeno-političnih sistemih, načine reprezentacije posameznih družbeno-političnih sistemov ter vrednote povezane s kolektivno identiteto.
Keywords: poštne znamke, nacionalna identiteta, nacionalizem, ikonografija
Published: 16.09.2013; Views: 1343; Downloads: 154
.pdf Full text (1,70 MB)

6.
SV. DIZMA V ŠTAJERSKI LIKOVNI UMETNOSTI
Manuela Dajnko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava svetnika Dizmo in njegove upodobitve v štajerski likovni umetnosti. Najprej je predstavljena svetniška legenda (zlasti glede na literarne vire kot so Sveto pismo, apokrifni evangeliji in Zlata legenda), nato se delo posveti ikonografiji sv. Dizme, ki jo ponazori s primeri iz evropske umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja. Pregled poleg slikarskih primerov vključuje tudi nekatera kiparska dela. Nadalje naloga osvetli Dizmove upodobitve, ki so po geografskem kriteriju razdeljene na »neštajerske« in štajerske. Predstavnica »neštajerskega dela« je Quaglieva poslikava v ljubljanski stolnici, v štajerskega pa so vključene slike oziroma poslikave za kapelo dvorca Štatenberg, kapela z graške Kalvarije, zagorska župnijska Marijina cerkev, brežiška frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega in ptujska proštijska cerkev sv. Jurija. Poslikave umetnostnih spomenikov so ikonografsko opisane in analizirane ter predstavljene z naročniškega vidika; naloga se pri tem osredotoča na Ignaca Marijo grofa Attemsa, ki je ob Mariji posebej častil sv. Dizmo in po njem poimenoval tudi svojega prvorojenca ter na cerkvene bratovščine.
Keywords: sv. Dizma, svetniška legenda, češčenje, ikonografija sv. Dizme, naročništvo, plemiška rodbina Attems, Ignac Marija grof Attems, štajerske upodobitve, Štatenberg, Gradec, Zagorje pri Pilštanju, Brežice, bratovščine, Ptuj
Published: 11.09.2013; Views: 1781; Downloads: 279
.pdf Full text (3,59 MB)

7.
FRAGMENTI STENSKE POSLIKAVE JANEZA AKVILE IZ STARE ŽUPNIJSKE CERKVE V TURNIŠČU
Gorazd Bence, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kljub temu, da je stara župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Turnišču dobro znan spomenik gotskega stenskega slikarstva, se zahvaljujoč zanimanju številnih raziskovalcev vrednotenje njenega umetnostnozgodovinskega konteksta venomer dopolnjuje. Del k temu predstavljajo tudi »ponovno odkriti« fragmenti Akvilove stenske poslikave, ki so bili sneti ob zadnjih večjih konservatorsko-restavratorskih delih v sedemdesetih letih 20. stoletja. Od takrat pa so bili shranjeni v depojih Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani. Danes jih hrani Pomurski muzej v Murski Soboti. Gre za t. i. fragment s svetniškimi glavami in fragment z arhitekturnim členom iz prizora Marijine smrti in pogreba, ki sta se nahajala ob srednji konzoli južne stene prezbiterija, in z južne zunanjščine cerkvene ladje snet del monumentalne upodobitve svetega Krištofa. Ob že znanih fragmentih, uničene donatorske podobe dolnjelendavskih Bánfijev in Marije z Jezusom iz Narodne galerije v Ljubljani, predstavljajo slednji pravo novost, ki jim je do sedaj zaradi premajhne pričevalnosti in nedostopnosti bilo namenjeno razmeroma malo pozornosti. Diplomsko delo jih v smislu ikonografske rekonsktrukcije vpenja v izrazito domišljeno shemo stenske poslikave v turniški cerkvi.
Keywords: s. ž. c. v Turnišču, Janez Akvila, fragmenti stenske poslikave, Marijanska ikonografija, sveti Krištof, donatorska podoba Ladislava Bánfija, tretja četrtina 14. stoletja
Published: 11.09.2012; Views: 2147; Downloads: 312
.pdf Full text (4,67 MB)

8.
NEMŠKA PRAVNA TERMINOLOGIJA
Rebeka Razboršek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V prvi vrsti je treba razumeti sam pojem prava, da lahko govorimo o določenem pravnem sistemu. Vsak pravni sistem ima izoblikovano svojo pravno terminologijo. Na področju nemške pravne terminologije obstajajo številne raziskave in literatura. Nemško govoreči pravni sistemi so svojo pravno terminologijo začeli razvijati dokaj zgodaj in se s tem začeli oddaljevati od rimskega in kanonskega prava, ki je takrat prevladovalo. Jezik in pravo sta neločljivo povezana. Vsekakor pa ne gre le za navaden jezik, gre za posebno kvaliteto izražanja. Tako kot druga področja ima tudi pravo svoj jezik, svojo terminologijo. Posebnost izražanja, torej lastna terminologija je značilna za vse veje določenega pravnega sistema. Za poklicno kvalifikacijo mora vsak pravnik obvladati terminologijo prava. Tako kot pravno terminologijo ima nemški pravni sistem oblikovano svojo pravno teorijo, gre za poizkus na enem mestu urediti in prikazati kar se da jasno sliko tega pravnega sistema. V nemškem pravnem sistemu gre za poizkus na enem mestu razložiti celotno razumevanje in vrednotenje prava kot znanosti, njegovo funkcijo v družbi. Za razumevanje celotnega pravnega sistema je pomembno tudi poznavanje njegovih virov, primarnih in sekundarnih. Med sekundarnimi viri je pomembna pravna ikonografija kot pokazatelj razvoja prava skozi različna zgodovinska obdobja. Pri vsem ne smemo pozabiti, da smo nosilci pravnih pravic in obveznosti mi sami, torej ljudje, ki vsakodnevno vstopamo v pravna razmerja. Razumevanje civilnopravnih razmerji je nepogrešljiv del vsakdanjika tako pravnikov kot ljudi nasploh.
Keywords: Pravo, nemška pravna teorija, nemška pravna terminologija, pravna ikonografija, subjekti prava, zgodovina nemške pravne terminologije.
Published: 12.07.2012; Views: 3146; Downloads: 376
.pdf Full text (1,04 MB)

9.
SLIKARSKA PRIPOVED SKOZI AVTOPORTRET FRIDE KAHLO IN LASTNA DELA
Polona Gunde, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Slikarska pripoved skozi avtoportret Fride Kahlo in lastna dela je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer je praktični del vsebinsko vezan na teoretični del. V prvem, teoretičnem delu sem v začetku prikazala duh časa v življenju Fride Kahlo. Opisala sem zgodovinsko, politično in kulturno področje Latinske Amerike in njegov vpliv na slikarstvo Fride Kahlo. Nato sem povzela njeno življenjsko zgodbo in vpliv le-te na njeno slikarstvo. Pisala sem tudi o vplivu Evropskih dejavnikov. Tu sem omenila renesančni vpliv, vpliv katoliške ikonografije in majhen vpliv sočasnega evropskega umetniškega dogajanja. V koncu teoretičnega dela sem predstavila nekaj doprsnih avtoportretov Fride Kahlo in jih razčlenila. Razložila sem tudi nekaj pogostih simbolov, ki jih je upodabljala. V drugem, praktičnem delu pa sem se zgledovala po njenih motivih in napravila pet avtoportretov. Podobnost s Fridinim izrazom sem iskala v motivu, izogibala sem se kopiranju. Iskala sem svojo lastno slikarsko pripoved. V pisnem delu sem avtoportrete razložila. V okviru diplomskega dela bom pripravila tudi slikarsko razstavo.
Keywords: LATINSKA AMERIKA, ŢIVLJENJE FRIDE KAHLO, AVTOPORTRET FRIDE KAHLO, VIRI IN VPLIVI NA NJENO SLIKARSTVO, IKONOGRAFIJA FRIDE KAHLO, LASTNI AVTOPORTRET
Published: 18.01.2011; Views: 3136; Downloads: 358
.pdf Full text (5,34 MB)

10.
Križev pot skozi otroško ilustracijo
Karmen Smodiš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK KRIŽEV POT SKOZI OTROŠKO ILUSTRACIJO Križev pot in ilustracija sta si bližja, kot se zdi na prvi pogled. Križev pot pogosto najdemo v sakralni umetnosti. Redkeje pa ga je zaslediti v obliki ilustracije za otroke. Njegova vsebina se dotika temeljnih postavk človeškega življenja in je kot taka z religioznega in vzgojnega vidika zanimiva tudi za otroke. S križevim potom, ki sem ga ilustrirala, sem želela odgovoriti na številna vprašanja tako otrokom, njihovim staršem, kot tudi sebi. Predvsem sem se osredotočila na otroke in trenutke, ko se srečajo s trpljenjem Jezusa iz Nazareta ali celo s svojim trpljenjem, stisko in bolečino. Kako se naj otrok spoprime in sooči s svojim lastnim, pa čeprav otroškim trpljenjem? Kako ga meri, ovrednoti? S tem namenom sem želela poiskati ustrezno podobo, obliko, barvo, o kateri je že Vasili Kandinsky dejal, da je njena raba v tesni povezanosti s psihičnimi stanji dogajanja. Barva se počloveči! Želela sem poiskati kompozicijo, ki otroka ne bo prestrašila, temveč bo ob njej lažje razmišljal o smislu in pomenu trpljenja ter smrti, ki jima tudi sam ne more uiti, kakor pravi Ivan Cankar v Beli krizantemi: »Zatisni oči, da izgine vse, kar je odveč, da se prikaže pravo lice v najvažnejših, nujno potrebnih potezah, v tistih namreč, ki razodevajo dušo. Vse druge pritekline so nepotrebne in torej ne – umetniške!« O trpljenju pa Rihard Jakopič zapiše: »Trpljenje v vseh prečudnih variacijah je naša dota, ki nam jo je poklonila sodobna človeška družba in jo je potrdil naš rod. In le včasih, kadar nas Bog poboža, zažari v nas radost in vzplamene že skoraj pozabljeni kresovi!« Križev pot sem ilustrirala za osnovnošolske otroke, zato so liki in predmeti tudi temu primerno poenostavljeni. Prav tako sem se izogibala podrobnostim, ki bi odvračale pozornost od središčnega dogajanja. Ker vijolična barva v cerkveni liturgiji simbolizira spokornost, sem ji namenila vodilno na vseh postajah in jo z rastočo dramatičnostjo po posameznih postajah križevega pota stopnjevala. Akvarelna tehnika, ki sem jo izbrala, pa je s svojo mehkobo samo še pripomogla do želene podobe. Križev pot je bil objavljen v otroški katoliški reviji Mavrica in je, kot so pokazali odzivi, pritegnil predvsem najmlajše bralce. Z diplomsko nalogo sem želela podkrepiti zavedanje, da je na področju ilustriranih križevih potov potrebno še veliko postoriti, saj ob tem otroci navsezadnje spoznavajo ilustracijo kot likovno zvrst, lažje razumejo kulturno religiozno dediščino, oblikujejo socialni čut in zajamejo še kaj zase.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: križev pot, ikonografija križevega pota, sodobni slovenski avtorji križevega pota, ilustracija, križev pot za otroke.
Published: 23.04.2009; Views: 5069; Downloads: 441
.pdf Full text (18,10 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica