| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zasnova arhitekture in interierja vrtca v Šentjurju
Anja Cimerman, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava arhitekturno zasnovo novega vrtca v Šentjurju, ki vključuje tudi oblikovanje interierja vrtca ter pripadajoče otoško igrišče. V nalogi so v teoretičnem delu predstavljena načrtovalska izhodišča za gradnjo vrtca, zgodovina vrtcev na Slovenskem, zakonske podlage za gradnjo vrtcev, referenčni primeri vrtcev ter analize lokacije širšega in ožjega območja. Na podlagi izdelanih analiz ter teoretičnih osnov je predlagana nova lokacija za zasnovo vrtca v Šentjurju. Izdelana je idejna zasnova za vrtec s pripadajočimi prostori, upravo, kuhinjo, športno igralnico ter parkiriščem z gospodarskim dvoriščem. Izdelana je tudi idejna zasnova za otroško igrišče na ploščadi objekta, za igrišče ob potoku ter zasnova interierja prostorov vrtca.
Keywords: arhitektura vrtcev, otroško igrišče, predšolska vzgoja, vrtec, občina Šentjur
Published in DKUM: 22.05.2020; Views: 965; Downloads: 185
.pdf Full text (85,27 MB)

2.
Študija izvedljivosti projekta izgradnje igrišča za golf v Mariboru
Jaka Majhenič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Igra golf je stara že več kot pol tisočletja. Do konca 2. svetovne vojne je veljala za igro premožnejših, nato pa je postajala dostopnejša širši javnosti. Tako je golf v Severni Ameriki in zahodnih državah Evrope že zelo razvita industrija. V nekdanjih socialističnih državah, med katere spada tudi Slovenija, pa se je začel uveljavljati komaj v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar te države po kulturi, rezultatih, številu igralcev in infrastrukturi še vedno zelo zaostajajo za razvitejšimi državami. V diplomski nalogi smo se zato odločili napisati študijo izvedljivosti izgradnje igrišča za golf v Mariboru, drugem največjem mestu v Sloveniji. V nalogi smo predstavili koncept igrišča, raziskali trg in preverili, ali je izgradnja igrišča ekonomsko upravičena. Ugotovili smo, da se kljub povečevanju števila igralcev v Evropi, število igralcev v Sloveniji zmanjšuje. Eden izmed razlogov je tudi pomanjkanje infrastrukture in posledično tudi pomanjkanje aktivnosti, ki bi privabljale na igrišča nove igralce in bile namenjene mladini. Tako bi igrišče v Mariboru, ki namreč v svoji neposredni bližini nima konkurenčnega igrišča, predstavljalo pravi korak k rešitvi tega problema. Prav tako bi bila izgradnja pod preučenimi pogoji s pravilnimi pristopi dela z igralci in pravo turistično ponudbo ekonomsko upravičena.
Keywords: golf, golf igrišče, Maribor, študija izvedljivosti, gradnja, projekt, projektni management
Published in DKUM: 30.07.2019; Views: 712; Downloads: 147
.pdf Full text (801,23 KB)

3.
Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj
Sabina Pirc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj smo opredelili prosti čas otrok, opisali igrišče in raziskali njegov pomen za otrokov celostni razvoj s poudarkom na gibanju. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, kaj bi sodelujoči starši in otroci želeli spremeniti ali dodati na igrišča, da bi bila ta bolj obiskana. Namen v empiričnem delu je bil raziskati, kako predšolski otroci preživljajo svoj prosti čas, v kolikšni meri v tem času obiskujejo igrišča in ugotoviti vzroke, zaradi katerih so igrišča pogosto prazna in manj obiskana kot nekoč. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki so jih vzgojiteljice v tiskani obliki razdelile med starše intervjujanih otrok, sodelovalo pa je tudi nekaj naključno izbranih staršev, ki so se javili prostovoljno. Za kakovostna in bolj zanimivo strukturirana igrišča je pomembno, da izhajamo iz otrokovih osebnih želja, idej in domišljije, zato smo individualno intervjujali tudi predšolske otroke v vrtcu. Podatke smo analizirali z deskriptivnimi statističnimi metodami, ki so pokazale, da starši ne vedo, da se že otroci zavedajo, koliko več časa preživijo v notranjih prostorih. Ugotovili smo, da si otroci želijo preživeti več prostega časa na igrišču, starši pa pravijo, da je največkrat čas tisti, ki zaradi nakopičenih obveznosti skozi dan ne dopušča, da bi ga obiskali pogosteje. Vsekakor si tako otroci kot tudi starši na igrišču želijo sprememb, kot so bolj uporabna, varna in primerna igrala, ki spodbujajo otroke h gibanju, več rastja, ki otroke pomirja, več predmetov, ki jih otroci lahko premikajo in spreminjajo ter obarvano okolje, ki spodbuja otrokovo domišljijo. Želeli smo ugotoviti, ali starši menijo, da so igrišča nevarna za otroka. Izkazalo se je, da se večina staršev ne strinja z navedeno trditvijo, nekaj jih le meni, da so nekatera igrišča potrebna obnove zaradi dotrajnosti nekaterih materialov, pa tudi zato da se ustvari primernejše okolje za predšolske otroke. Starši se večinoma strinjajo s trditvijo, da se otroci na igrišču v največji meri razvijajo gibalno, takoj zatem pa tudi socialno.
Keywords: otrokov prosti čas, igrišče, spremembe na igrišču, neobiskanost igrišč, igra na prostem
Published in DKUM: 19.12.2017; Views: 1345; Downloads: 194
.pdf Full text (1,61 MB)

4.
VEDENJE IN PREFERENCE IGRALCEV GOLFA
Valerija Lajhar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pomembno je, da podjetje ve, kdo so njegovi odjemalci, da pozna njihovo vedenje, da jim lahko ponudi izdelek, s katerim bo zadovoljilo njihove potrebe in jim olajšalo odločanje za nakup. V teoretičnem delu smo predstavili odjemalce, ki so najpomembnejša sestavina ožjega marketinškega okolja. Velikokrat namesto besede odjemalec zasledimo pojma potrošnik in porabnik. Ugotovili smo, da na vedenje odjemalcev vplivajo notranji in zunanji dejavniki. V zvezi z vedenjem odjemalcev smo predstavili proces odločanja, s katerim lahko vplivamo na odločitve odjemalcev. V sklopu praktičnega dela smo predstavili golf igrišče Zlati grič, ki se nahaja v destinaciji Rogla-Pohorje, ki jo sestavljajo kraji Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje in Oplotnica. Izvedli smo raziskavo o vedenju in preferencah igralcev golfa. V praktičnem delu so s pomočjo tabel in različnih grafikonov predstavljeni rezultati anketiranja, ki smo ga izvedli prek spletne ankete in na golf igrišču Zlati grič. Sklepni del projekta zajema ugotovitve in predloge, ki se nanašajo na golf igrišča.
Keywords: Vedenje porabnikov, odjemalec, destinacija Rogla-Pohorje, golf igrišče
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 771; Downloads: 118
.pdf Full text (1,38 MB)

5.
Parkovna ureditev sprehajalne poti ob Pekrskem potoku
Mateja Žnidarič, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo podaja idejno zasnovo parka ob Pekrskem potoku z namenom preureditve zelene površine v kvaliteten prostor, namenjen zdravemu preživljanju prostega časa. Idejna zasnova vsebuje oblikovanje vodotoka, elementov parkovne ureditve, večnamenskega objekta, piknik prostora, otroškega igrišča, fitnesa na prostem in učne poti. Zasnovano območje ponuja možnost sprostitve, druženja, gibanja, rekreacije, učenja in igre. Park ob potočku bi bistveno vplival na kvaliteto življenja krajanov.
Keywords: park, vodotok, večnamenski objekt, piknik prostor, otroško igrišče, fitnes, učna pot, oblikovanje, vizualizacija
Published in DKUM: 06.06.2016; Views: 2069; Downloads: 335
.pdf Full text (7,44 MB)

6.
Idejna zasnova in ureditev širšega prostora večnamenske športne dvorane v kompleksu srednjih šol/ Park mladih v Mariboru
Tomislav Levačić, 2015, diploma project paper

Abstract: Projektna naloga obravnava območje kompleksa srednjih šol v Parku mladih, kateri je nastal iz nekdanje vojašnice. Opsiali smo zgodovinski in urbanistični slog mesta Maribor. Predstavljeno je sedanje stanje območja z objekti srednje šole ter ostalimi javnimi objekti. Analiza obravnavanega območja se navezuje na analizo referenčnih primerov, kjer se značilnosti poskušajo interpretirati v novonastalo urbano podlago. V prilogah je podana nova idejna zasnova koncepta urbane ureditve kompleksa z večnamensko športno dvorano.
Keywords: športna dvorana, Park mladih, najstniki, šolsko igrišče
Published in DKUM: 14.08.2015; Views: 1134; Downloads: 263
.pdf Full text (13,95 MB)

7.
OPREMLJENOST PREKMURSKIH VRTCEV S ŠPORTNIMI REKVIZITI
Monika Sobočan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Opremljenost prekmurskih vrtcev s športnimi rekviziti je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, športne rekvizite in igrala, improvizirane športne pripomočke, športno igralnico, otroško igrišče in doseganje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, katere namen je bil raziskati, ali so vrtci ustrezno opremljeni za izvajanje gibalnih dejavnosti. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom. Ankete smo razdelili 44 vzgojiteljem po Prekmurju. Vzgojitelji so prihajali iz različnih območij iz podeželja in mesta. Iz podeželja je bilo vključenih 32 vzgojiteljev, iz mesta pa 12 vzgojiteljev. Rezultati ankete so pokazali, da so v prekmurskih vrtcih najbolj prisotne žoge, obroči, blazine, tobogani, poganjavčki na dveh kolesih, stožci, plezalne mreže, sanke, klopi, snežne lopate, vozila na širi kolesa brez pedalov, skiroji in tricikli. Nekateri športni rekviziti in igrala so prisotni le v mestnih vrtcih. Redkeje pa je v vseh anketiranih vrtcih prisotna žična košara na kolesih za žoge, voziček s športnimi pripomočki, oprema za alpsko smučanje, drsalke. Ugotovili smo tudi, da so igrišča delno pokrita z umetno senco in delno z naravno senco, da so igrišča vsakodnevno pregledana, da se vrata na igriščih avtomatsko zapirajo ter da igrala ustrezajo standardom s področja opreme igrišč. Rezultati so pokazali, da je vsem vzgojiteljem uporaba športnih pripomočkom pomembna pri gibalnem razvoju otroka.
Keywords: gibalni razvoj, športni rekviziti, igrala, športna igralnica, improvizirani športni pripomočki, otroško igrišče
Published in DKUM: 12.11.2014; Views: 1297; Downloads: 192
.pdf Full text (686,26 KB)

8.
OPREMLJENOST VRTCEV ZA POTREBE GIBALNIH DEJAVNOSTI
Simona Jamnikar Pukl, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Opremljenost vrtcev za potrebe gibalnih dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otrok, prostore za izvajanje gibalnih dejavnosti, športne, improvizirane in didaktične pripomočke in igrala ter primere gibalnih dejavnosti za predšolske otroke s cilji in športnimi pripomočki. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili z anonimno anketo. Anketne vprašalnike smo razdelili med 231 vzgojiteljev. Od tega je bilo 131 vzgojiteljev iz mesta in 100 vzgojiteljev s podeželja. Ti vzgojitelji pa so prihajali iz 22 različnih vrtcev. Ugotovili smo, da imajo vrtci na razpolago telovadnice in otroška igrišča z naravno senco, da športne igralnice in osrednji prostori v večini vrtcev ne ustrezajo Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, da večina vrtcev prostora za izvajanje gibalnih dejavnosti nima na razpolago vsak dan in da so v vrtcih kot športni pripomočki najbolj prisotne žoge, obroči, blazine, kolebnice, tobogani, stožci, skiroji, klopi, snežne lopate, tricikli, poganjavčki, hodulje, A-letveniki in mini koši. Redkeje so prisotne gredi, skrinje, kotalke ali rolerji, voziček za športne pripomočke, mini goli, prožne ponjave, plezalne vrvi, drogovi in mreže. Zelo redko pa so prisotne drsalke, bazeni za plavanje, miza za namizni tenis ter oprema za alpsko smučanje in tek na smučeh.
Keywords: telesni in gibalni razvoj otrok, otroško igrišče, športna igralnica, osrednji prostor, športni pripomočki in igrala, improvizirani pripomočki, didaktični pripomočki.
Published in DKUM: 12.07.2012; Views: 2275; Downloads: 541
.pdf Full text (881,35 KB)

9.
ANALIZA POGOJEV ZA IZVAJANJE GIBALNIH DEJAVNOSTI V VRTCU
Barbara Bele, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Analiza pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšne pogoje za izvajanje gibalnih dejavnosti imajo v vrtcu. Zanimalo nas je, kakšna je pri tem vloga vzgojiteljev in vzgojiteljic in ali je njihova usposobljenost na gibalnem področju ustrezna. Ugotavljali smo tudi, kako pogosto vzgojiteljice in vzgojitelji izvajajo gibalno/športno dejavnost v vrtcu. Z anketnim vprašalnikom smo želeli podrobneje preučiti vpliv delovnega okolja na vzgojitelja predšolskih otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili cilje gibalne/športne vzgoje v vrtcu, gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, pomen in vpliv gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, materialne pogoje za izvajanje gibalnih/športnih vsebin v vrtcu in usposobljenost vzgojiteljic na gibalnem področju. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 20 vzgojiteljic iz novomeškega vrtca Ciciban in enote Labod. Na podlagi razrešenega anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so v anketi večinoma sodelovale vzgojiteljice, ki imajo 20 let ali več delovne dobe. Večina vzgojiteljic ima končano dve- ali triletno višjo šolo. Večina vzgojiteljic, ki so sodelovale v anketi, dela v skupini otrok drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da vzgojiteljice, ki so sodelovale v anketi za izvajanje gibalno/športne dejavnosti, večinoma uporabljajo večnamenski prostor. Vzgojiteljice so navedle, da imajo tudi travnate in asfaltne površine s primernimi igrali. Polovica vzgojiteljic je menila, da imajo nezadostno količino športnih pripomočkov in da je njihova kvaliteta slaba, druga polovica vzgojiteljic pa meni, da imajo zadostno količino športnih pripomočkov. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se večina vzgojiteljic v zadnjih dveh letih ni udeležila nobenega seminarja, povezanega z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice občasno spremljajo strokovno literaturo s področja gibanja/športa in občasno spremljajo tudi strokovne vire, ki jim pomagajo pri poklicnem delu. Vzgojiteljice so navedle, da v zadnjih dveh letih niso delale zunaj vrtca v društvih, pri zasebniku ali samostojno kot vaditelj, trener oz. inštruktor športa. Večina vzgojiteljic se občasno vključuje v različne projekte, povezane z gibalnim/športnim področjem. Vzgojiteljice pripisujejo pomembnost poznavanju družbenega pomena športa in zase menijo, da so za to tudi usposobljene. Menijo, da dobro poznajo področje gibanja v Kurikulumu za vrtce in tudi, da so usposobljene za jasno definiranje ciljev in dosežkov glede na področje gibanje v Kurikulumu za vrtce.
Keywords: prostorski in materialni pogoji, igrišče, usposobljenost vzgojiteljev, gibalne/športne dejavnosti v vrtcu
Published in DKUM: 06.09.2010; Views: 3630; Downloads: 755
.pdf Full text (1,17 MB)

10.
ŽIVLJENJSKO OKOLJE V VRTCU
Tamara Čeh, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen prostor v vrtcu. Predstavili smo notranji in zunanji prostor vrtca ter pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Osredotočili smo se predvsem na opremo in ureditev prostorov v vrtcu, posebej pa smo izpostavili velikost prostorov. Dotaknili smo se tudi igralnih kotičkov, ki zajemajo pomembno vlogo v igralnici in v vrtcu na splošno. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali ali prostor ustreza pravilniku in minimalnim tehničnim pogojem za prostor in opremo vrtca ter kako vzgojitelj ureja prostor in ali v urejanje prostora vključuje tudi otroke. Ugotovili smo, da so igralnice po večini premajhne. S tem se strinjajo tudi zaposleni v vrtcu. Prišli smo tudi do ugotovitve, da otroci pomagajo pri urejanju prostorov, presenetljiv pa je podatek, da nekaj zaposlenih meni, da so otroci za pomoč premajhni.
Keywords: kurikulum, prostor v vrtcu, igralnica, oprema, organizacija prostora, igralni kotički, igrišče
Published in DKUM: 17.11.2009; Views: 6063; Downloads: 1985
.pdf Full text (824,32 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica