| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb
Renata Debeljak, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb je obravnavana pripovedna proza enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma, ki je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, pripadal Komunistični partiji in kot pisatelj tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom. Pripovedna proza Ivana Potrča je nastajala več kot pol stoletja, od leta 1933 do 1993. Glede na družbene in politične spremembe je Potrčeva proza razdeljena na štiri obdobja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi, kot so ideologija, marksizem, komunizem, socializem, samoupravni socializem, razmerje med ideološkim in literarnim diskurzom, literatura kot interdiskurz in kulturni spomin. V poglavju Ivan Potrč v slovenski literarni zgodovini je predstavljeno mesto Ivana Potrča v slovenski literarni zgodovini v različnih obdobjih. Na podlagi pregleda literarnozgodovinskih del in kritiške recepcije Potrčevih literarnih besedil je bilo ugotovljeno, da je po zlomu socializma kot družbenega reda zanimanje za njegova dela zelo uplahnilo, prav tako se je delež njegovih literarnih del v učnih načrtih za osnovne in srednje šole znatno zmanjšal, ne najdemo pa ga na seznamih del za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ni ga med predlaganimi literarnimi besedili za pisanje maturitetnih esejev. V nadaljevanju je analizirana izbrana Potrčeva pripovedna proza na idejno-tematski, jezikovnoslogovni, medbesedilni in primerjalni ravni v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb. Bistveno spoznanje te analize je, da je delež ideološkega diskurza v posameznih obdobjih različen. V pripovedni prozi med 1933‒1940 gre za kritični prikaz ideologije kapitalizma in družbenih razmer v Kraljevini Jugoslaviji. Ideološki diskurz se pojavlja zgolj v drobcih, in sicer kot motiv upornega posameznika, ki z dvignjeno pestjo napoveduje nove, boljše čase tudi za revne viničarje, kmete, kočarje in delavce. Z vidika ideologije socializma in marksizma izstopajo »kitajske« novele. V pripovedni prozi med 1941–1952 je ideološki diskurz najmočneje zastopan. Posamezne pripovedi iz tega časa prehajajo v afirmativno, propagandno oziroma tendenčno literaturo. Fabula je podrejena idejnemu in ideološkemu sporočilu, ki se kaže med vojno v predanosti kolektivnemu uporu proti okupatorju, v medsebojni pomoči, tovarištvu, zaupanju in nezaupanju, dezerterstvu in izdajstvu, po vojni pa v triumfu zmage, partijskem prevzemu oblasti, temelječem na marksističnih in socialističnih temeljih, kolektivni obnovi porušene domovine, političnih reformah idr. Po letu 1953 se Potrč preusmeri v prikazovanje intimne, čutne erotike kmečkega človeka, obenem pa so za pripovedno prozo med 1953–1990 značilne tudi zgodovinske in družbeno-politične teme. Potrč je v tem času deloma tematiziral tudi anomalije samoupravnega socializma v smeri političnega fanatizma, nezaupanja, oportunizma, sebičnosti, koristoljubja in izrabe vladajoče ideologije. Najbolj se kritika socializma in njene anomalije vidijo v Potrčevem zadnjem romanu Tesnoba (1991), v katerem se skozi tematizacijo razmer v podjetju Proteus razbira ekonomsko in politično prestrukturiranje Jugoslavije in propad socializma. V disertaciji je ugotovljeno, da je ideologija socializma in komunizma v Potrčevi pripovedni prozi med 1933–1993 prepoznavna, ni pa – razen v posameznih primerih – razbila umetniške vrednosti njegove literature. Potrč je bil po svojem prepričanju komunist, a tudi izjemen humanist. Za najvišjo vrednoto ni razglasil ideologije, ampak človeka, ki ga je prikazoval brez olepševanja ali »lakiranja« v težkih časih Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno in v povojnem vrvežu sprememb z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi.
Keywords: Ivan Potrč, slovenska književnost, vzhodnoštajerski prostor, pripovedna proza, socialni realizem, socialistični realizem, ideologija, ideološki diskurz, kulturni spomin.
Published: 11.12.2019; Views: 605; Downloads: 105
.pdf Full text (3,05 MB)

2.
Samskost kot nov življenjski slog
Eva Kosi, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na proučevanju samskosti kot novega življenjskega sloga v sodobni družbi. Ker samski ljudje v družbi veljajo za deviantne in so deležni diskriminacije, smo s kvalitativno metodo, konkretneje z uporabo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, da bi proučili življenja samskih oseb in njihova subjektivna doživljanja samskosti. Da bi bolje razumeli njihovo (ne)namerno samskost, smo jih povprašali o izkušnjah iz prejšnjih zvez, ki pomembno vplivajo na posameznikove nadaljnje odločitve o vstopanju v partnerska razmerja. Pozitivne izkušnje, ki so jih navedli, so bile: učenje iz izkušenj, pripadnost ter fizična, emocionalna in mentalna bližina najboljšega prijatelja in sobivalca (partnerja), negativne pa: nezaupanje, neprijetne prekinitve partnerskih razmerij, utesnjevanje, monotonost, razočaranje, obžalovanje nekaterih dejanj in izkoriščanje s partnerjeve strani. Njihovi razlogi za samskost so naslednji: ni potencialnega partnerja, svoboda, bolezen, strah pred čustveno bolečino, nezaupanje in pretekla razočaranja. Samskosti v večini ne povezujejo z nesrečnim življenjem, kvečjemu odsotnost partnerja pojmujejo kot nek primanjkljaj v življenju. V večji meri se intervjuvani ne počutijo osamljene, saj imajo veliko dejavnosti in stikov z drugimi, predvsem s prijatelji in družinskimi člani (starši, sorojenci in otroki), na katere se po potrebi lahko tudi obrnejo po pomoč. Med pozitivne posledice samskosti štejejo večjo svobodo, možnost posvečanja drugim stvarem, brezskrbnost, lagodnost v bivališču (ni se potrebno toliko urejati in skrbeti za bonton), manj neprijetnosti/konfliktov/težav in občutek poželjenosti s strani drugih; kot negativne posledice pa navajajo potrebo po drugi osebi, osamljenost ter potrebo po moškem zaradi težkih fizičnih opravil, zaščite pred okolico, večje finanče varnosti in spolnih odnosov. Vsi so imeli in nekateri še imajo željo po partnerski zvezi in otrocih, vendar pa se te želje, sodeč po naši raziskavi, z leti spreminjajo. Polovica intervjuvancev (starejši) ne namerava ponovno vstopiti v partnersko razmerje, druga polovica (mlajši) pa svojo samskost vidijo kot prehodno obdobje. Še vedno je opazen vpliv tradicionalne ideologije, saj družino kot institucijo visoko vrednotijo. Pritiskov in diskriminacije pa ne opazijo oziroma ne doživljajo kot takšne. Večina pripadnikov družbe namreč tradicionalno ideologijo ponotranji, zaradi česar (normativnih) pritiskov ne morejo ozavestiti, tudi če se nanašajo na njih same.
Keywords: Samskost, življenjski slog, osamljenost, tradicionalna ideologija, diskriminacija
Published: 09.10.2019; Views: 700; Downloads: 75
.pdf Full text (1,17 MB)

3.
Čiji je kaj?
Krunoslav Puškar, 2015, original scientific article

Abstract: Čigav je kaj? Narečje med sprejetjem in zavrnitvijo Namen prispevka je predstaviti nekaj vidikov hrvaškega kajkavskega narečja. Prvi vidik se nanaša na njegov zgodovinski prikaz: kako je njegova polifunkcionalna knjižna različica v obdobju oblikovanja hrvaškega naroda in standardizacije jezika marginalizirana v prid druge knjižne različice. Glede na izide njegove marginalizacije avtor zaznava izgubo jezikovne in regionalne zavesti, jezikovnega ponosa in jezikovnega prestiža ter posle- dično neugoden sociolingvistični status kajkavskega narečja. Drugi vidik obravnava njegove trenutne možnosti: morebitno uvajanje v šole v obliki fakultativnega pouka ali izvenšolske dejavnosti. Tako bi se sociolingvistični status kajkavskega narečja v izobraževalnem kontekstu povečal, zagotovljen bi bil tudi pozitiven odnos do njega, kar je bistveno zaradi trenutno zelo negativnega odnosa tako s strani naravnih govorcev kot tudi tistih, ki niso naravni govorci tega narečja.
Keywords: kajkavsko narečje, ekolingvistika, sociolingvistični aktivizem, odnosi do dialektov, ideologija standardnega narečja
Published: 16.02.2018; Views: 570; Downloads: 232
.pdf Full text (2,61 MB)
This document has many files! More...

4.
Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvu
Katja Grašič, 2017, master's thesis

Abstract: Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov. Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo. Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost. Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let 19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.
Keywords: Socialistični realizem, slikarstvo, Jugoslavija, ideologija, Slovenija, povojno obdobje, druga svetovna vojna, socializem, 20. stoletje.
Published: 19.07.2017; Views: 917; Downloads: 114
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Ideologija in kriminologija z roko v roki
Tina Rostohar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Eden največjih problemov sodobnega sveta je vse večji prepad med ozko elito ekstremno bogatih in naraščajočo množico revnih. Misleci kot Slavoj Žižek vidijo v tem pojavu, ki je posledica novih ideoloških socialnih delitev in izključevanj, enega od glavnih znakov, da se bliža konec kapitalizma. Mi to stališče podpremo z raziskovanjem povezav med vladajočo neoliberalno ideologijo in razmahom novega vala svetovne revščine. Razkrivamo, da je rast revščine strukturna nujnost kapitalizma in ne stranski proizvod neoliberalizma. Dokazati želimo nov mednarodni trend, da se revne sloje sistemsko kriminalizira, pri čemer kriminalitetna politika sledi idejam ameriške neokonzervativne »nove desnice«. Njeni avtorji so v ameriškem prostoru prodrli v osemdesetih letih 20. stoletja z zahtevami po reformi ameriške socialne pomoči, ki da je zaradi velikodušnosti odgovorna za ustvarjanje »kulture revščine« in s tem za širjenje kriminala. Predlagali so zaostritev represivnih postopkov do revnih. Politika jim je začela slediti in uvedla represivno doktrino »ničelne tolerance« do male kriminalitete in asocialnega vedenja. Strmo je začela naraščati inkarceracija in getoizacija revnih ter prisiljevanje v sprejemanje prekarnega dela, kar je cilj te politike, ki se širi po svetu. Z zgodovinsko primerjavo nato pokažemo, da se je identičen proces že odvijal v času nastanka kapitalizma, s čimer nakažemo, da gre za ideološko farso, saj kapitalizem izgublja svojo oporo v racionalnosti in postaja kriminogen.
Keywords: kriminologija, ideologija, revščina, kapitalizem, kriza, diplomske naloge
Published: 30.11.2016; Views: 964; Downloads: 64
.pdf Full text (724,32 KB)

6.
KOGNITIVNA DISONANCA V ODNOSU DO MEDIJSKE REPREZENTACIJE
Mitja Lorenčič, 2016, master's thesis

Abstract: Za množične medije je pogosto predpostavljeno, da zrcalijo aktualno družbeno stanje. Možnost, da naše dojemanje dogajanja ni nujno enako, namiguje na medijsko konstrukcijo realnosti. Mediji s svojim delovanjem reprezentirajo, ustvarjajo realnost. S kognitivnega vidika bo za dojetje uspešne reprezentacije potrebna usklajenost med ideologijama sporočevalca in prejemnika; neusklajenost je v tem primeru pojmovana kot kognitivna disonanca. Disonanca je s kognitivne perspektive neugodno stanje in zato bi naj bili vidni poskusi znižanja disonance. Študija z uporabo indikatorjev disonance oziroma konsonance identificira, kateri mediji oziroma pod kakšnimi pogoji je bila realnost usklajeno reprezentirana z dojemanjem njihovega občinstva. Ob predpostavljeni medijski konstrukciji realnosti je predlagano ovrednotenje medijskih reprezentacij glede na njihov potencialni prispevek h kognitivnim stanjem.
Keywords: ideologija, množični mediji, reprezentacija, kognitivna disonanca, konsonanca
Published: 14.11.2016; Views: 1396; Downloads: 141
.pdf Full text (2,05 MB)

7.
PREKARIAT KOT STRUKTURNI ODGOVOR NA NEOLIBERALNI KAPITALIZEM
Žiga Kobše, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problemom prekariata, ki se kaže kot precej enoten strukturni odgovor na neoliberalne politike zadnjih let. Te so privedle do položaja, v katerem se precejšni del družbe prepoznava kot žrtev političnih in ekonomskih ukrepov, ki so jih od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej uresničevale različne vlade številnih držav. Delo med drugim raziskuje tudi možnost, ali lahko o prekariatu govorimo kot o distinktivni družbeni skupini. Cilj pričujočega dela je pokazati, kako je državna vpeljava neoliberalne agende vplivala na strukturno napetost v družbi. Glavno metodološko orodje naloge predstavlja primerjalna analiza primarnih virov, pri čemer so uporabljene štiri metode: metoda analize in sinteze; metoda abstrakcije in konkretizacije; metoda generalizacije in specializacije; ter zgodovinska metoda. Ugotovitve dela kažejo, da proces prekarizacije vodi v razkroj družbe, kar se kaže v vsesplošni življenjski negotovosti ljudi in odsotnosti alternativnega političnega imaginarija.
Keywords: prekariat, neoliberalni kapitalizem, ideologija, hegemonija, vloga države, državni paternalizem, država nadzora
Published: 21.10.2016; Views: 1127; Downloads: 212
.pdf Full text (654,91 KB)

8.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Keywords: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Published: 26.08.2016; Views: 1695; Downloads: 272
.pdf Full text (10,02 MB)

9.
SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV MED ETNIČNIMI IN IDEOLOŠKIMI INTERPRETACIJAMI
Jan Borucky, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Sleherno proučevanje slovenske osamosvojitve spremljajo čustveni odzivi, še posebej če so si interpretacije tega pojava različne ali celo nasprotujoče. Pri tem je treba poudariti, da obravnava slovenske osamosvojitve ne dopušča omejevanja tega pojava zgolj na zgodovinski etno-politični vidik. Za pojasnjevanje slovenske osamosvojitve je treba upoštevati tudi družbeno strukturni vidik, torej analiza funkcije, ki jo ima osamosvojitev v slovenski družbeni strukturi. S tega vidika predstavlja osamosvojitev zgodovinski etnični mit. Vsak etnični mit pa je v vlogi neke ideologije. Za interpretacije slovenske osamosvojitve je odločilnega pomena ideologija, medtem ko zgodovinski vidik služi le vsebinski zapolnitvi ideološke interpretacije. Interpretacije slovenske osamosvojitve so torej ideološke interpretacije slovenskega etničnega mita. V boju za pravilno interpretacijo osamosvojitve torej ne gre za to katera je bolj prava ali napačna, ampak gre za boj med ideologijami.
Keywords: slovenska osamosvojitev, interpretacija, ideologija, zgodovinski etnični mit
Published: 22.12.2015; Views: 693; Downloads: 103
.pdf Full text (1,50 MB)

10.
DISKURZIVNE STRATEGIJE KONSTRUIRANJA ETNIČNIH IDENTITET V SLOVENSKEM MEDIJSKEM DISKURZU: PARADIGMATSKI ZASUK PO L. 1991
Mojca Marič, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja z diskurzivnimi postopki ustvarjanja »evropskosti« in »neevropskosti« v slovenskem medijskem diskurzu, in sicer na podlagi člankov iz časopisa Delo v dveh obdobjih: od začetka izhajanja Dela do osamosvojitve Slovenije (1959–1991) in po osamosvojitvi Slovenije do danes (1991–2010). Temeljno teoretično in metodološko ogrodje naloge je kritična diskurzivna analiza, in sicer uporabimo diskurzivno-zgodovinski pristop, ki je zlasti uporaben za analizo diskurzivnih in retoričnih sprememb v zgodovinskem kontekstu, saj omogoča analizi zgodovinskih dimenzij diskurzivnih dejanj raziskovanje načinov, v katerih so posamezni stili diskurza subjekti diahronih sprememb (Wodak 2001: 65). Namen magistrskega dela je ob interpretaciji čustvenosti besedja in upoštevanju vseh sestavin konteksta (diskurzivni, politični, zgodovinski idr.), vsebine člankov in medsebojne povezanosti slovničnih kategorij prikazati, ali in kako se poimenovanja besed časovno spreminjajo glede na družbeno-politični kontekst. Ugotovitve naloge kažejo, da se poimenovanja in kontekst člankov, ki obravnavajo »neevropske« države, v času spreminjajo glede na zgodovinski položaj Slovenije in s tem povezano politično usmerjenost oziroma prevladujočo ideologijo določenega obdobja.
Keywords: diskurzivna analiza, konstrukcija etničnih identitet, »neevropske« družbe, ideologija, slovenski medijski diskurz
Published: 13.10.2015; Views: 898; Downloads: 343
.pdf Full text (12,71 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica