| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA VINOGRADNIŠTVA RAMŠAK
Tomaž Ramšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se lotil teme celostne grafične podobe organizacije v teoriji in praksi. Tako je nastal izdelek, ki ga bomo v Vinogradništvu Ramšak uporabljali kot smerokaz v komuniciranju z javnostmi. S pomočjo prijatelja, grafičnega oblikovalca in art direktorja pri oglaševalski agenciji Pristop, Nenada Cizla je nastal nov logotip, simbol, barvna zasnova in tipografija. Izdelala sva etiketo za steklenice, vizitke, dopisni papir, kuverte, označevalne table, cenik, nalepke za avte, majice in ostali promocijski material. Sam sem med tem določil tudi politiko podjetja, filozofijo, cilje in vizijo Vinogradništva Ramšak. Prepričan sem, da bomo ob doslednem uporabljanju elementov na trgu uspešnejši in bolj prepoznavni. Logotip se mi zdi enostaven, lahko zapomljiv in berljiv, hkrati pa vsebuje tudi vse elemente, ki smo jih želeli vnesti. Tako simbol predstavlja domačijo, mogočno hišo pod vinogradi, ki nam bo pomagala graditi imidž Vinogradništva Ramšak kot velikekga, močnega predstavnika vrhunskih vin doma in v tujini.
Keywords: celostna grafična podoba, realna identiteta organizacije, imidž organizacije, simbolni identitetni sistem, poslanstvo, vizija, cilji, politika organizacije, blagovna znamka, slogan, javnosti, komunikacijski sistem, simbol in logotip, barve, črkopis, priročnik celostne grafične podobe.
Published: 08.07.2009; Views: 3710; Downloads: 748
.pdf Full text (1,37 MB)

2.
SNOVANJE KORPORATIVNE IN IZDELČNE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE PTUJSKE KLETI
Mihael Cajnko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Celostna grafična podoba je del simbolnega identitetnega sistema organizacije. Uspešen in učinkovit simbolni identitetni sistem organizacije temelji na strateško načrtovani in oblikovani realni identiteti organizacije. Ker si zunanji opazovalec na podlagi simbolnega identitetnega sistema ustvarja imidž o organizaciji, simbolni identitetni sistem predstavlja kritično vez med zunanjim opazovalcem in realno identiteto organizacije. Le kadar organizacija s svojim simbolnim identitetnim sistemom nepopačeno komunicira svojo realno identiteto in le kadar zunanji opazovalci komunicirane informacije interpretirajo na tak način, kot to organizacija želi, lahko govorimo o uspešnem prenosu informacije o identiteti organizacije do zunanjega opazovalca. Imidži, ki niso odsev realne identitete organizacije so kratkoročne narave saj na dolgi rok identiteta organizacije in njen imidž težita k ravnovesju. Uspešni in učinkoviti simbolni identitetni sistemi v katere spadajo tudi celostne grafične podobe organizacij morajo biti del tega ravnovesja. Diplomsko delo predstavlja projekt snovanja korporativne in izdelčne celostne grafične podobe Ptujske kleti. V skladu s teoretičnimi izhodišči na praktičnem primeru predstavlja celoten proces dela, ki zajema stopnje od raziskovalne faze pa vse do predstavitve konkretnih oblikovalskih zasnov primarnih in sekundarnih elementov obeh grafičnih podob.
Keywords: celostna grafična podoba, korporativna celostna grafična podoba, izdelčna celostna grafična podoba, realna identiteta organizacije, simbolni identitetni sistem organizacije, imidž organizacije, poslanstvo organizacije, vizija organizacije, filozofija organizacije, politika znamke, znamka izdelka, blagovna znamka, pozicijsko geslo, simbol in logotip, Ptujska klet, Pullus, vino, vinski trg.
Published: 19.08.2010; Views: 2340; Downloads: 242
.pdf Full text (6,30 MB)

3.
OBLIKOVANJE POZITIVNE ORGANIZACIJSKE IDENTITETE PRI UMESTITVI SOCIALNEGA KAPITALA V UČEČO SE ORGANIZACIJO
Marko Peršič, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Doba ekonomije znanja prinaša s seboj ogromno izzivov za organizacije. Težke razmere na globalnem trgu veljajo za večino organizacij. Rutinskega poslovanja skoraj nikjer ne zasledimo več. Organizacije so usmerjene k spremembam ter inovacijam v poslovanju. Management v organizacijah mora odigrati ključno vlogo pri vzpostavitvi primernega okolja za učenje. Znanje je postalo osnovni gradnik konkurenčnosti v teh nastalih razmerah. Ustvarjanje novega znanja pomeni dolgoročno za organizacije edino pot za uspešno poslovanje. Prav gotovo tudi informacijske tehnologije postavljajo osnovna merila ter predstavljajo dejavnik razvoja v prihodnosti. Mnogi managerji se ne zavedajo pomena organizacijske kulture. Le prave voditeljske sposobnosti managerjev pripomorejo k oblikovanju pozitivne organizacijske identitete. Zato so pravi odgovor na izzive organizacij v prihodnosti učeče se organizacije. Pri oblikovanju pozitivne organizacijske identitete temeljno vlogo igra tudi socialni kapital v organizaciji. Relacije med ljudmi, odnosi ter povezave med zaposlenimi oblikujejo organizacijsko identiteto v vsaki organizaciji. Vse te družbene povezave posameznikom omogočajo, da se razvijajo, sodelujejo ter dosegajo osebne ter organizacijske cilje. Oblikujejo se omrežja in pogosto rečemo, da je socialni kapital premoženje v omrežjih. Socialni kapital omogoča tudi prenos in izmenjavo znanja, kar ustvarja pogoje za nastanek učeče se organizacije. Za oblikovanje pozitivne organizacijske identitete lahko rečemo, da je dinamični proces, ker je časovno dolgotrajen. To tudi pomeni, da zahteva ogromno napora managementa in se ujema tako z delnim modelom udejanjanja učeče se organizacije kot tudi z delnim modelom socialnega kapitala. V doktorski disertaciji smo oblikovali edinstven raziskovalni model mpersic.one, ki je sestavljen iz treh konstruktov, in sicer iz udejanjanja delnega modela učeče se organizacije, iz umestitve delnega modela socialnega kapitala ter iz oblikovanja pozitivne organizacijske identitete. Zanimalo nas je, ali so delni modeli med seboj povezani in kakšen vpliv imajo eden na drugega. V ta namen smo preverili raziskovalni model pri aplikaciji v slovensko podjetniško prakso ter ga preizkusili na testnem primeru podjetja Pivovarna Laško, d.d. Opravili smo kvantitativno raziskavo v slovenskem gospodarstvu ter tudi kvantitativno raziskavo v omenjenem testnem podjetju. Poleg tega smo v Pivovarni Laško, d.d., opravili kvalitativno raziskavo študije primera. Zaključne ugotovitve empiričnega dela smo ocenili kot pričakovane. V disertaciji smo uresničili vse postavljene cilje, namen ter potrdili vse tri postavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raziskovalni model mpersic.one uporaben v različnih organizacijah ter da je vsebinsko korektno zasnovan. Vse tri izvedene raziskave so bile podprte z različnimi raziskovalnimi metodami. Rezultati so odsevali realno stanje slovenske podjetniške prakse in so bili precej podobni rezultatom testnega podjetja. Seveda so bila v testnem primeru določena specifična odstopanja, ki smo jih odkrili in jih s kvalitativno študijo primera izluščili. Doktorska disertacija je pokazala na ključne točke razvoja poslovanja v prihodnosti. Dodana vrednost se skriva v raziskovalnem modelu mpersic.one, saj smo pokazali, da je uporaben na katerikoli organizaciji. Osnovno sporočilo, ki izhaja tako iz teoretičnih izhodišč kot tudi iz empiričnega dela, je, da umestitev socialnega kapitala v učečo se organizacijo pomembno vpliva na oblikovanje pozitivne organizacijske identitete, ki predstavlja pomembno vsebinsko izhodišče v sodobni teoriji organizacije.
Keywords: Pozitivna organizacijska identiteta, Socialni kapital, Učeče se organizacije, Doba nove ekonomije, raziskava, sodobna teorija organizacije, voditeljstvo, raziskovalni model
Published: 22.07.2014; Views: 1274; Downloads: 264
.pdf Full text (4,27 MB)

4.
5.
ANALIZA UGLEDA PODJETJA MERCATOR
Aljoša Cizl, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V samem začetku diplomskega seminarja sem opredelil pojme, kot so identiteta, podoba in podrobneje raziskal ugled in njegove glavne značilnosti, postopke kako se ugled lahko gradi oziroma oblikuje, ter načine kako lahko podjetja z rednim merjenjem raziščejo šibke in močne kritične elemente ugleda. V nadaljevanju sem predstavil ravni ugleda najuglednejših slovenskih podjetij v letu 2012. Nato je sledila raziskava, kjer sem analiziral ugled podjetja Mercator. Organizacijo sem najprej na kratko predstavil in pojasnil metode zbiranja in vrednotenja podatkov. Izdelal sem vprašalnik, ki sem ga razdelil med uporabnike podjetja Mercator in z njihovo pomočjo zbral želene podatke, ki sem jih v naslednjih poglavjih s pomočjo tabel in grafov, grafično prikazal. V zaključku diplomskega dela pa sem napisal svoje ugotovitve, pri katerih sem spoznal, da so odnos zaposlenih, opremljenost prostorov in kakovost izdelkov in/ali storitev najpomembnejši dejavniki ugleda, kar prikazujejo tudi stopnje strinjanja s trditvami. Podjetje Mercator pa je po mnenju anketirancev najuglednejše slovensko podjetje.
Keywords: ugled, dejavnik ugleda, podoba, identiteta, analiza organizacije, Mercator d.d.
Published: 20.12.2012; Views: 1936; Downloads: 244
.pdf Full text (1,24 MB)

6.
Odnosi z javnostmi v krajevni skupnosti Slavka Šlandra
Maša Hafner, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu Odnosi z javnostmi Krajevne skupnosti Slavka Šlandra smo raziskovali, kako občani gledajo na vsebine zanimanja, ki se pojavljajo v občini, posebej na območju Krajevne skupnosti Slavka Šlandra. V uvodu smo razložili problem odnosov z javnostmi, njihovo definicijo in cilje odnosov z javnostmi. Pojasnili smo tudi namen diplomskega dela in kakšno je delovanje lokalne skupnosti v okviru odnosov z javnostmi. Podali smo grobi opis raziskave, ki smo jo izvedli. Predstavili smo okoliš, kjer smo izvedli anketo, tj. Krajevno skupnost Slavka Šlandra: kje leži, koliko ulic ima in koliko krajanov. Na koncu uvoda smo izpostavili omejitve ali težave, ki bi se lahko pojavile pri izdelavi diplomskega dela. Dve izmed njih sta dovolj številčna ustrezna literatura in zadostno število anketirancev. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo ankete in jih na koncu tudi analizirali. V prvem poglavju smo navedli več definicij odnosov z javnostmi. Nato smo predstavili zgodovino, kje in kdaj so nastali odnosi z javnostmi; navedene so tudi posamezne prelomne letnice. Sledijo modeli, ki so predstavljeni z bistvenimi značilnostmi. V drugem poglavju so opisani številni cilji odnosov z javnostmi. Zelo pomembno je tudi način izvajanja odnosov z javnostmi, kar je predstavljeno v odstavku 2.5. Sledi tretje poglavje, v katerem smo pojasnili, kaj je najpomembnejše za uspešnost menedžmenta organizacije kot je krajevna skupnost. Predstavili smo tri večje skupine za uvajanje strateškega menedžmenta v določeni organizaciji. Omenili smo avtorja Verčiča, ki je predpostavil nivoje deležnikov, javnosti in problema. V četrtem poglavju smo se osredotočili na odnose z javnostmi v lokalnih skupnostih. Najprej smo definirali Krajevno skupnost Slavka Šlandra in jo primerjali z navedenimi opredelitvami. Razložili smo tudi piramido vodenja, pogoje za položaj vodilnega in kakšne vodilne skupine obstajajo znotraj lokalne skupnosti. Drugi del diplomskega dela obsega raziskava. Izvedena je bila s pomočjo ankete, sestavljene iz treh sklopov. V prvem sklopu smo ugotavljali zanimanja anketirancev za izpostavljeno problematiko v KS Slavka Šlandra, v drugem sklopu obveščenost anketirancev o tem in v tretjem sklopu njihovo angažiranost.
Keywords: odnosi z javnostmi, identiteta organizacije, pridobivanje informacij, komuniciranje, lokalne skupnosti
Published: 07.02.2019; Views: 130; Downloads: 31
.pdf Full text (1,56 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica