1. Josip Hutter in razvoj Maribora: Gospodarski, družbeni in kulturni vidikiLarisa Hutter, 2025, master's thesis Abstract: Maribor je eno ključnih slovenskih industrijskih središč, ki ga je v 20. stoletju močno zaznamoval razvoj tekstilne industrije, ki je tvoril hrbtenico lokalnega gospodarstva, vplival na zaposlovanje in oblikoval urbani razvoj. Pomemben delež k temu je prispeval tekstilni industrialec in filantrop Josip Hutter, ustanovitelj in večinski lastnik tovarne J. Hutter in drug, ki je s svojo podjetniško vizijo ter družbeno angažiranostjo vplival na gospodarski, družbeni in kulturni razvoj mesta. V teoretičnem delu se naloga dotakne podjetništva, tekstilne industrije ter industrijske zgodovine Maribora, katero tudi primerja z drugimi industrijskimi mesti v Sloveniji (Kranj, Velenje, Trbovlje) in Evrope (Manchester, Liberec). Posebno pozornost smo v nalogi namenili trem ključnim vplivom, in sicer gospodarskemu, kjer govorimo o Hutterjevi tekstilni tovarni, njegovih zaposlenih in vplivu tovarne na lokalno ekonomijo in infrastrukturo; družbenemu, ki zajema spremembe v socialni strukturi prebivalstva, vpliv na delavske razrede, migracijske tokove ter pomen Hutterjeve kolonije na Pobrežju; ter kulturnemu, ki prikaže oblikovanje identitete mesta, pomen Hutter bloka in vpliv na mariborsko kulturo, umetnost ter prizadevanje za ohranjanje industrijske dediščine. Osredotočili smo se tudi na filantropske dejavnosti Josipa Hutterja in njegove inovativne rešitve, ki jih je prakticiral tako doma, v domovih za svoje delavce, kot tudi v svoji tovarni. Empirični del temelji na intervjujih in njihovi analizi, ki osvetljuje Hutterjevo osebnost, vrednote, odnos do delavcev in vpliv, ki ga je s svojimi dejanji imel oziroma pustil na mariborski kulturi. Josip Hutter in razcvet tekstilne industrije je bistveno prispeval k razvoju Maribora in njegovi preobrazbi v pomembno gospodarsko in kulturno središče. Preplet podjetništva, družbene odgovornosti in kulture so oblikovali trajno dediščino, ki je še danes prisotna v identiteti mesta.
Keywords: Josip Hutter, tekstilna industrija, Maribor, družbena odgovornost, podjetništvo, identiteta
Published in DKUM: 07.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (22,49 MB) |
2. Uporaba slovenskih simbolov in vzorcev v sodobnem grafičnem oblikovanju : diplomsko deloTia Meh, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje, kako lahko tradicionalni slovenski simboli in vzorci postanejo navdih za sodobno grafično oblikovanje. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen, simbolika in primeri uporabe vezenin, panjskih končnic, idrijske čipke in ornamentike, v praktičnem delu pa je zasnovana celostna grafična podoba za turistično kmetijo Karničnik. Rezultati kažejo, da lahko premišljena vključitev kulturne dediščine v oblikovanje ohranja identiteto in prinaša sodobne, prepoznavne rešitve. Delo potrjuje, da tradicija tudi danes ostaja dragocen oblikovalski vir.
Keywords: simbolika, identiteta, tradicionalnost, oblikovanje, ornamentika
Published in DKUM: 30.09.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (2,72 MB) |
3. Kulturna identiteta evropskih prestolnic kulture: EPK Maribor 2012 in EPK Novi Sad 2022Natalija Ivić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira vpliv pobude Evropska prestolnica kulture na oblikovanje kulturne identitete mest Maribor 2012 in Novi Sad 2022. Namen raziskave je bil preučiti uporabljene strategije, vlogo lokalnih skupnosti ter dolgoročne posledice na kulturno infrastrukturo, turizem in urbani razvoj. Uporabljene so bile kvalitativne in kvantitativne metode, vključno s primerjalno analizo dokumentov in intervjuji s strokovnjaki. Rezultati kažejo, da sta mesti z različnimi pristopi uspešno krepili kulturno identiteto, vendar ju zaradi razlik v velikosti in kontekstu ni mogoče v celoti neposredno primerjati.
Keywords: Evropska prestolnica kulture, kulturna identiteta, Maribor, Novi Sad
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,39 MB) |
4. Analiza vpliva atributov identitete na ugled zavarovalnicMarko Matušić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen pričujoče raziskave je bil preučiti vpliv atributov korporativne identitete zavarovalnic na njihov ugled z uporabo kvantitativne raziskovalne metode in anketnega vprašalnika. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med ključnimi elementi korporativne identitete – kot so vizualna podoba, komunikacijski slog, vedenje zaposlenih ter korporativne vrednote – in načinom, kako javnost zaznava ugled zavarovalnih družb. Anketa je bila izvedena prek spleta na vzorcu 51 anketirancev. Zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno statistiko, da bi opredelili vpliv posameznih dejavnikov na zaznavano podobo podjetij.
Rezultati raziskave kažejo, da imata vizualna identiteta in kakovost storitev ključno vlogo pri oblikovanju pozitivnega ugleda zavarovalnic. Poseben poudarek je bil namenjen t. i. »človeškemu dejavniku«, tj. vedenju zaposlenih v neposrednem stiku s strankami, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo in zvestobo uporabnikov. Ugotovljene so bile tudi razlike v zaznavi ugleda med posameznimi zavarovalnicami – zavarovalnica Generali je izstopala kot vodilna, medtem ko so zavarovalnice Wiener, Triglav in Dunav dosegale različne ravni ugleda in prepoznavnosti. V okviru raziskave je bila analizirana tudi pogostost zaznavanja identitetnih elementov, pri čemer so bile zaznane razlike v intenzivnosti in jasnosti blagovne znamke. Zaključki raziskave poudarjajo pomen strateškega upravljanja korporativne identitete in ugleda v zavarovalniškem sektorju. Zavarovalnice bi morale redno spremljati zaznave uporabnikov, izboljševati komunikacijske pristope, dosledno krepiti ključne identitetne elemente ter vlagati v avtentičen in usklajen korporativni nastop, s čimer bi lahko okrepile svoj tržni položaj in konkurenčnost.
Keywords: korporativna identiteta, ugled, zavarovalnice, vizualna identiteta, vedenje zaposlenih, komuniciranje, kakovost storitev, zvestoba strank, blagovna znamka, zaznava javnosti
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (726,09 KB) |
5. Zgodbarjenje skozi vizualno identiteto podjetja : diplomsko deloAneja Koščak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zgodbarjenje vzbuja čustva, povezuje ljudi z idejami, posreduje pomen in lahko tudi navdihuje. Ko ga uporabljajo podjetja, krepi blagovno znamko in ustvarja čustveno povezavo s potrošniki, saj jasno izraža njihove vrednote, identiteto in cilje. V diplomskem delu je raziskana njegova povezava z vizualno identiteto podjetja, katere glavna naloga je privlačiti, informirati in zagotavljati prepoznavnost prek njenih ključnih elementov, njuno medsebojno dopolnjevanje pa je prikazano skozi grafične elemente. Praktični del temelji na uporabi pridobljenega znanja iz teoretičnega dela pri oblikovanju celostne grafične podobe izmišljenega podjetja.
Keywords: zgodbarjenje, vizualna identiteta, celostna grafična podoba
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (3,86 MB) |
6. Oblikovanje vizualne identitete turističnega zavoda na primeru mesta Piran : diplomsko deloDoris Gubič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se nanaša na oblikovanje vizualne identitete turističnega zavoda na primeru mesta Piran. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi blagovne znamke, vizualne identitete in njuna vloga v turizmu destinacij, s poudarkom na ključnih elementih kot so logotip, simbol, barvna paleta in tipografija. Empirični del vključuje analizo vizualnih elementov sedmih obmorskih turističnih zavodov ter primerjalno analizo med njimi. Na podlagi ugotovitev so oblikovane smernice za izboljšanje vizualne identitete. Zaključni del prinaša oblikovno rešitev nove vizualne identitete za Turistični zavod Piran, ki temelji na avtentičnosti in prepoznavnosti destinacije.
Keywords: vizualna identiteta, blagovna znamka, turizem destinacij, logotip
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,17 MB) |
7. Družbeni mediji in njihova vloga pri oblikovanju digitalne identiteteNuša Tkalec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo družbenih medijev, zlasti Facebooka, pri oblikovanju digitalne identitete posameznika. Osredotoča se na načine samoizražanja, vpliv interakcij (všečkov, komentarjev, prijateljev) in razlike glede na spol ter starost uporabnikov. Teoretični del vključuje definicije družbenih medijev, digitalne identitete in identitete na Facebooku. Empirični del pa temelji na kvalitativni in kvantitativni analizi 50 javno dostopnih uporabniških profilov na Facebooku. Rezultati potrjujejo, da imajo družbeni mediji pomemben vpliv na oblikovanje in izražanje digitalne identitete.
Keywords: družbeni mediji, digitalna identiteta, Facebook, identiteta na Facebooku, samoizražanje
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,61 MB) |
8. Naslovnica kot pečat punk rock albumov 21. stoletja : diplomsko deloStaša Zadravec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Oblikovanje glasbene naslovnice zahteva znanje s področja grafičnega oblikovanja ter
vizualne identitete. Namen diplomskega dela je bil vzpostaviti povezavo med znanji z
omenjenih področij v kontekstu punk rock subkulture in na podlagi tega oblikovati
glasbeno naslovnico albuma skupine Jaja Bojz.
Diplomsko delo je bilo zasnovano s pomočjo deskriptivne metode, ki je omogočila
razumevanje osnovnih pojmov grafičnega oblikovanja, vizualne identitete, glasbenih
naslovnic ter punk rock subkulture. V nadaljevanju je bilo z uporabo zgodovinske metode
raziskano, kako so konstruirane naslovnice sodobnih punk rock izvajalcev.
S pomočjo prejetega znanja je bila z uporabo praktične manipulativno metode
oblikovana naslovnica, v sklepu pa so predstavljene ključne ugotovitve ter odgovori na
raziskovalna vprašanja.
Keywords: Glasbena naslovnica, punk rock, grafično oblikovanje, vizualna identiteta
Published in DKUM: 13.08.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (5,87 MB) |
9. Pogled hrvaških srednješolcev na tatuje pedagoških delavcev : magistrsko deloLina Kirić, 2025, master's thesis Abstract: Tetoviranje kot telesni izraz postaja del vsakdanje estetike in izgublja nekdanjo stigmo. Kljub širši prisotnosti tatujev pa v poklicih, kot je pedagoški, ostaja vprašanje njihove sprejemljivosti, saj pedagogi poleg poučevanja oblikujejo vrednote in služijo kot vzor mladim. V tem kontekstu se poraja vprašanje, kako hrvaški srednješolci dojemajo tetovaže pri pedagoških delavcih.
V teoretičnem delu opredelimo pojem tatu, zgodovinski razvoj tetoviranja, sodobne trende, stigmatizacijo, vpliv tetovaž v povezavi z otroki, zaposlovanjem v pedagoškem in zdravstvenem sektorju ter možna medicinska tveganja.
V empiričnem delu analiziramo odgovore 330 srednješolcev iz Srednje šole Čakovec. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina srednješolcev nevtralno stališče do tetovaž na splošno in pri pedagoških delavcih, kar se tiče njihove strokovnosti, avtoritete, pričakovanj po tradicionalnem videzu. Poleg tega rezultati kažejo, da šolski program srednješolcev le v manjšem obsegu vpliva na njihova stališča o tetoviranih osebah.
Ugotovitve kažejo na premik v dojemanju tetovaž, ki so vse manj povezane s predsodki. Mladi izkazujejo večjo toleranco do tetoviranih, tudi pedagoških delavcev, kar odpira vprašanje vpliva zunanjega videza na odnose v šolstvu in pomena vsebine pred zunanjostjo v družbi.
Keywords: tetovaže, stigmatizacija, pedagoški delavci, srednješolci, telesna identiteta
Published in DKUM: 12.08.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (2,99 MB) |
10. Kriza identitete računovodij v dobi elektronskega poročanjaNađa Špadijer, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv digitalizacije na delovanje računovodskih servisov v Sloveniji in Črni gori s poudarkom na spremembah v vlogi in identiteti računovodij. V teoretičnem delu smo predstavili identiteto računovodij čez čas, vpliv digitalizacije na računovodsko prakso, prilagajanje kompetenc in pridobivanje digitalnih znanj. Osredotočili smo se na pojave, kot so vloga računovodij, elektronsko poročanje in avtomatizacija.
Empirični del diplomskega dela temelji na anketnem vprašalniku, ki ga je izpolnilo 14 računovodskih servisov iz Črne gore in Slovenije. S pomočjo vprašalnika smo analizirali stopnjo digitalizacije, uporabo konkretnih digitalnih rešitev, spremembe v komunikaciji s strankami, pogostost digitalnega izobraževanja ter mnenja o vplivu digitalizacije na identiteto računovodij.
Zastavili smo si eno hipotezo, ki smo jo na podlagi dobljenih rezultatov potrdili. Ugotovili smo, da tehnološke inovacije avtomatizirajo osnovne naloge računovodij ter spreminjajo njihovo profesionalno identiteto, saj jih postopno usmerjajo v svetovalno in strateško vlogo. Rezultati so pokazali, da proces digitalizacije poteka neenakomerno in je odvisen od različnih dejavnikov, kot so velikost servisa, razpoložljivi viri ter stopnja digitalne pismenosti zaposlenih in strank.
Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju izzivov in priložnosti, ki jih digitalizacija prinaša računovodski stroki, ter poudarja potrebo po stalnem izobraževanju in prilagajanju, da bi računovodje ohranili svojo profesionalno identiteto in relevantnost v spreminjajočem se digitalnem okolju.
Keywords: računovodstvo, identiteta računovodij, elektronsko poročanje, izzivi digitalizacije, sprememba vloge računovodij
Published in DKUM: 10.07.2025; Views: 0; Downloads: 90
Full text (2,95 MB) |
