1. Zasnova sistema sledljivosti z vidika obvladovanja kakovostiLea Šunko, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je preučiti povezavo sledljivosti in kakovosti predvsem z vidika ugotavljanja, v kolikšni meri lahko uvedba celovitega sistema sledljivosti vpliva na kakovost izdelkov in proizvodnih procesov. Sledljivost je zakonsko predpisana na določenih področjih, a se v zadnjem času njen pomen širi tudi na široko paleto drugih področij, na katerih ni zakonsko obvezna. Konkurenčna podjetja si z vpeljanim sistemom sledljivosti lajšajo poslovanje predvsem z vidika reševanja reklamacij in odpoklicev. V teoretičnem delu smo preučili pojma sledljivost in kakovost, nato pa predstavili povezavo med njima.
V praktičnem delu smo za prikaz procesa vpeljave sistema sledljivosti uporabili laboratorij IPPS, ki deluje v sklopu Fakultete za organizacijske vede. Laboratorij še nima vpeljanega omenjenega sistema, zato smo morali sistem zasnovati od začetka, hkrati pa ugotoviti, ali je vpeljava sistema v laboratorij sploh smiselna. V programu ARIS Express smo popisali proces izdelave brošk z logotipom, izdelali smo plan uporabe različnih črtnih kod za namen označevanja na različnih točkah skozi proizvodni proces, skozi ekonomski vidik pa smo opredelili stroške vpeljave sledljivosti v laboratorij. Med izdelavo diplomskega dela vpeljava sistema ni bila realizirana, a smo lahko na podlagi dokazov, pridobljenih iz teoretičnega dela, potrdili vpliv sledljivosti na izboljšano kakovost izdelkov.
Keywords: sledljivost izdelkov, kakovost, identifikacijska koda, standardi ISO
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 857; Downloads: 69
 Full text (1,51 MB)
This document has many files! More... |
2. Označevanje in sledenje v proizvodnji podjetja Pocajt d. o. o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaBranko Krajnc, 2010, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi želimo rešiti problematiko označevanja in sledenja v proizvodnji podjetja POCAJT d.o.o. Podjetje POCAJT d.o.o., v katerem sem zaposlen kot vodja proizvodnje, je proizvajalec ročnih gospodinjskih aparatov. Zaradi vključitve v Evropsko unijo zahteva evropska direktiva opremljanje vseh izdelkov za prehrambeno industrijo z identifikacijsko kodo. Ta mora zagotavljati sledljivost, v kolikor le-to zahtevajo določene inštitucije.
Naše podjetje ima računalniško podprto poslovanje, vendar nima izdelanega sistema za sledljivost. Ravno tako trenutna računalniška aplikacija za poslovanje podjetja ni prirejena za takšno podporo. Podjetje nima izdelanega sistema šifriranja, ki bi omogočal sledljivost. Celoten krogotok od skladišča surovin, proizvodnje polizdelkov, montaže, skladiščenja končnih izdelkov do izdaje blaga kupcu trenutno ni zasnovan tako, da bi nam omogočil lahek prehod na zgoraj omenjeni sistem.
Zaradi tega bomo v nalogi raziskali, katere možnosti za rešitev na tržišču v tem trenutku obstajajo. Na osnovi primerjalnih metod bomo izbrali najugodnejšo rešitev in jo s potrebnimi spremembami vpeljali v naše podjetje.
Keywords: proizvodnja, ročni gospodinjski aparati, označevanje, sledenje, identifikacijska koda
Published in DKUM: 17.05.2011; Views: 3452; Downloads: 383
Full text (1,39 MB) |
3. ADAPTIVNA IDENTIFIKACIJA V GRAFIHPeter Stanet, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava adaptivne identifikacijske kode v grafih, ki so povezane z identi-
fikacijskimi kodami. Pri tem obravnavamo problem, kjer fizelimo odkriti okvarjeno vozlišče
v grafu tako, da postavljamo vprašanja ali neka krogla vsebuje okvarjeno vozlišče. Cilj
adaptivnih identifikacijskih kod je minimizirati število vprašanj, ki so potrebna za odkritje
okvarjenega vozlišča, če slednje obstaja. To število označimo z ar(G).
V uvodnem poglavju definiramo osnovne pojme iz teorije grafov in kod v grafih, ki jih
uporabljamo v nadaljevanju. V drugem poglavju določimo zgornjo in spodnjo mejo za
število ar(G) v regularnih grafih. V podpoglavjih omejimo število ar(G) v kvadratni, kral-
jevi in trikotni mreži. Ob tem obravnavamo tudi primere, ko je okvarjenih več vozlišč.
V tretjem poglavju predstavimo igro Renyijevega tipa, kjer iščemo neznano točko (x; y)
v pravokotni mreži s postavljanjem vprašanj glede na podpravokotnike. Pri tem je cilj
minimizirati število vprašanj. Pri tem uporabimo drevesno in linearno iskanje.
Keywords: identifikacijska koda, adaptivna identifikacija, popolna koda, pokrivna koda, linearno iskanje, drevesno iskanje
Published in DKUM: 06.04.2011; Views: 2279; Downloads: 112
Full text (544,53 KB) |
4. SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALIDenis Kiralj, 2010, undergraduate thesis Abstract: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države.
SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Keywords: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Published in DKUM: 01.02.2011; Views: 2820; Downloads: 228
Full text (6,39 MB) |
5. DISKRIMINATORNE KODE V DVODELNIH GRAFIHDenis Kolarič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V uvodnem poglavju predstavimo osnovne definicije iz teorije grafov, ki jih potrebujemo v nadaljevanju in povemo še nekaj o kodah v grafih. V naslednjem poglavju definiramo diskriminatorne kode, podamo nekaj primerov in dokažemo spodnjo in zgornjo mejo za moč minimalne diskriminatorne kode izražene glede na število atributov. V tretjem poglavju pokažemo povezavo med diskriminatornimi in identifikacijskimi kodami v hiperkockah. V četrtem poglavju obravnavamo diskriminatorne kode v drevesih in opišemo algoritem linearne časovne zahtevnosti glede na število vozlišč drevesa, ki za dano drevo poišče minimalno diskriminatorno kodo v drevesu in njegovo delovanje prikažemo na primeru. V zadnjem poglavju podamo za vnaprej podano število atributov konstrukcijo dvodelnih ravninskih grafov brez dvojčkov, ki imajo največje število posameznikov in pokažemo povezavo z ravninskimi triangulacijami.
Keywords: identifikacijska koda, diskriminatorna koda, dvodelni graf, posameznik, atribut, hiperkocka, drevo, algoritem, ravninski graf
Published in DKUM: 22.10.2010; Views: 2959; Downloads: 235
Full text (626,67 KB) |
