| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 122
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporaba UHPLC-HRMS za določanje organskih spojin v vzorcih psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil
Gal Bjelovučić, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja uporabo tekočinske kromatografije ultra visoke ločljivosti, sklopljene z masno spektrometrijo visoke ločljivosti (angl. ultra high performance liquid chromatography – high resolution mass spectrometry, UHPLC-HRMS) za analizo psihoaktivnih snovi in prehranskih dopolnil. Razvili smo metodo za identifikacijo večjega števila organskih snovi. Za določanje organskih snovi v vzorcih je bila uporabljena kombinacija na novo razvite metode UHPLC-HRMS z metodami infrardeče spektroskopije s Fourierovo transformacijo na oslabljen totalni odboj (angl. attenuated total reflectance Fourier-transform infrared spectroscopy, ATR-FTIR), tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z detektorjem z nizom diod (angl. high performance liquid chromatography with diode aray detector, HPLC-DAD) in plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo (angl. gas chromatography – mass spectrometry, GC-MS), ki jih uporabljajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Analizirani so bili trije vzorci psihoaktivnih snovi na osnovi heksahidrokanabinola (angl. hexahydrocannabinol, HHC) in 58 vzorcev prehranskih dopolnil. V vzorcih psihoaktivnih snovi smo identificirali štiri različne nove psihoaktivne snovi (NPS), in sicer HHC, heksahidrokanabinol acetat (angl. hexahydrocannabinol acetate, HHC-O), heksahidrokanabiforol (angl. hexahydrocannabiphorol, HHC-P) in hidroksiheksahidrokanabinol (angl hydroxyhexahydrocannabinol, OH-HHC), ter 37 različnih organskih spojin v vzorcih prehranskih dopolnil. Na Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (angl. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction, EMCDDA) smo poročali prvo identifikacijo HHC-O v Sloveniji. Pri analizi vzorcev prehranskih dopolnil so bile ugotovljene nepravilnosti pri 15 % analiziranih vzorcev. Problematični so bili predvsem izdelki, kupljeni na spletu, ki so vsebovali zaviralce fosfodiesteraze tipa 5 (angl. phosphodiesterase type 5, PDE5) in njihove derivate ter anorektike, kot je sibutramin. Razvita metoda predstavlja dobro orodje za analize tako psihoaktivnih snovi, katerih proizvodnja se zelo hitro razvija, kot tudi prehranskih dopolnil, ki so na spletu prosto dostopne vsakomur, vendar lahko vsebujejo zdravju škodljive ali celo življenjsko nevarne snovi. Metoda omogoča identifikacijo velikega števila organskih spojin, z uporabo raztopin standardov pa bi z njo lahko v prihodnosti določali tudi vsebnost teh potencialno nevarnih spojin v vzorcih in tako preprečili morebitne zdravstvene zaplete pri njihovi uporabi.
Keywords: UHPLC-HRMS, psihoaktivne snovi, NPS, prehranska dopolnila, identifikacija
Published in DKUM: 03.01.2024; Views: 165; Downloads: 17
.pdf Full text (5,11 MB)

2.
Analiza identifikacijskih zapestnic za zagotavljanje varnosti pacientov v bolnišničnem okolju
Doroteja Golob, 2022, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Natančna identifikacija pacienta predstavlja temelj varnosti za pacienta v bolnišničnem okolju. Identifikacijske zapestnice predstavljajo sredstvo za prepoznavanje pacienta in so povezava med pacientom ter preostalim zdravstvenim sistemom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so identifikacijske zapestnice za paciente poenotene med posameznimi oddelki znotraj bolnišnice. Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic. Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih. Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje. Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic. Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih. Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Keywords: identifikacijske zapestnice, hospitalizacija, identifikacija pacienta, neželeni dogodki
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 961; Downloads: 187
.pdf Full text (1,54 MB)

3.
Identifikacija nevarnosti ter analiza vplivov na okolje pri hidrotermični razgradnji vlaken iz melaminskih eterificiranih smol : magistrsko delo
Timotej Vidovič, 2022, master's thesis

Abstract: Plastični odpadki predstavljajo velik problem za okolje, saj se velike količine proizvedene plastike ob koncu življenjske dobe znajdejo na odlagališčih, kjer onesnažujejo tla, vode in zrak. Poseben izziv predstavljajo termoseti, ki jih je zaradi njihovih lastnosti težje reciklirati v primerjavi s termoplasti. Melaminske smole spadajo med termosete in so znane predvsem po svoji toplotni odpornosti in stabilni strukturi. Zaradi teh lastnosti in predvsem zaradi trenutnega neznanja glede možnosti recikliranja, svoj življenjski cikel pogosto končajo na odlagališčih. Encimski in hidrotermični procesi so obetavne metode za možno recikliranje in ponovno uporabo termosetov. Oboji procesi predstavljajo okolju prijazne metode za pretvorbo plastičnih odpadkov v uporabne materiale. Encimski procesi povzročijo razgradnjo materiala pod blagimi okolju prijaznimi pogoji, hidrotermični procesi pa uporabljajo vodo pri visoki temperaturi in tlaku. Tekom magistrskega dela smo preučili encimsko in hidrotermično razgradnjo vlaken melaminske eterificirane smole (MER). Encimsko razgradnjo smo izvedli z uporabo različnih prebavnih encimov, hidrotermično razgradnjo pa pri različnih temperaturah razgradnje: 200, 250, 275, 300 in 350 °C. V vodni fazi smo s pomočjo kivetnih testov analizirali vsebnosti formaldehida, organskih kislin, skupnega dušika in amonijaka. Pri hidrotermični razgradnji smo dodatno analizirali še trdno in plinasto fazo. Glede na podatke pridobljene iz eksperimentalnega dela pri različnih temperaturah hidrotermične razgradnje smo nadalje analizirali okoljske odtise s pomočjo programske opreme OpenLCA in različnih baz podatkov. Ocenili smo odtis toplogrednih plinov (GHG), dušika, fosforja, energetski in ekološki odtis ter potencial strupenosti za človeka. Rezultati kažejo, da je razgradnja pri 200 °C povzročila najmanjši vpliv na okolje, vendar pa so bile največje količine sekundarnih spojin pridobljene pri temperaturi razgradnje 300 °C.
Keywords: vlakna iz melaminskih eterificiranih smol (MER vlakna), encimska razgradnja, hidrotermična razgradnja, identifikacija nevarnosti, HAZOP, analiza življenjskega cikla (LCA)
Published in DKUM: 16.06.2022; Views: 576; Downloads: 70
.pdf Full text (3,83 MB)

4.
Identifikacija enojajčnih dvojčkov v policijskih postopkih : magistrsko delo
Veronika Mrak Klavžar, 2022, master's thesis

Abstract: V dosedanjih raziskavah opazimo, da lahko enojajčne dvojčke ločujemo na različne načine npr. preko biometričnih ločevalcev, prepoznave obraza, ujemanja prstnih odtisov in dlani, prepoznave glasu, pisave in šarenice. Enojajčni dvojčki lahko zamenjavo identitete izkoristijo v vsakdanjem življenju v svojo korist kot tudi za namen goljufije. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali enojajčni dvojčki zamenjajo svojo identiteto z namenom pridobitve neke koristi. Ugotovili smo, da več kot polovica ljudi opaža zamenjavo identitete med enojajčnimi dvojčki in da ni povezanosti med trajanjem poznanstva enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja. Med starostjo enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja pa obstaja povezanost. Ugotovili smo, da spol enojajčnih dvojčkov ni povezan z zamenjavo identitete enojajčnih dvojčkov ter da je sposobnost ločevanja enojajčnih dvojčkov povezana z opažanjem zamenjave njune identitete. Nadalje smo želeli dobiti vpogled v postopek obravnave enojajčnih dvojčkov s strani policistov in njihove izkušnje s tovrstno obravnavo. V Slovenski policiji ne vodijo statističnih podatkov, ki bi se nanašali na enojajčne dvojčke kot na osumljence kaznivih dejanj. Pri preiskovanju in obravnavi kaznivih dejanj se občasno srečajo s posameznimi osumljenci, ki so enojajčni dvojčki. Ker imajo enojajčno dvojčki isti DNK profil, to predstavlja težave pri biometrični identifikaciji, razen če na kraju kaznivega dejanja odkrijejo tudi prstne odtise.
Keywords: policijski postopki, dvojčki, identifikacija, zamenjava identitete, goljufije, magistrska dela
Published in DKUM: 05.05.2022; Views: 733; Downloads: 69
.pdf Full text (1,36 MB)

5.
Forenzično inženirstvo - izbrani primeri : magistrsko delo
Andreja Krajnc, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava zasnovo forenzično-inženirske preiskave in podrobnejšo predstavitev korakov, ki se izvedejo ob porušitvi ali delni porušitvi konstrukcije. Poleg različnih obtežb, ki lahko vodijo do porušitve, so predstavljene napake in pomanjkljivosti posameznih konstrukcijskih materialov. Prikazani so primeri dejansko izvedenih preiskav, kjer smo tudi sami izvedli določene postopke preiskave, s čimer smo skušali določiti vzroke za porušitve konstrukcij.
Keywords: forenzično inženirstvo, porušitev konstrukcije, identifikacija vzrokov, forenzično-inženirska preiskava, forenzična analiza
Published in DKUM: 24.02.2022; Views: 887; Downloads: 84
.pdf Full text (5,61 MB)

6.
Programski vmesnik za identifikacijo uporabnikov na spletu : diplomsko delo
Tilen Prassnic Kotnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Sledenje in identifikacija uporabnikov predstavljata pomembna temelja zagotavljanja višje stopnje varnosti in boljše uporabniške izkušnje ter kritično vplivata na izboljševanje poslovnih procesov. V diplomski nalogi smo raziskali in analizirali različne načine identifikacije uporabnikov spletnih strani. Opisali smo aktualne metode sledenja, kot so piškotki in tehnologije digitalnega »fingerprintinga«, hkrati pa slednje implementirali v razvito programsko rešitev. Programsko rešitev smo zasnovali tako, da omogoča identifikacijo izbranega uporabnika na osnovi njegovega digitalnega prstnega odtisa, dodatno pa smo pripravili tudi prijavni sistem.
Keywords: piškotki, sledenje, identifikacija, splet
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 947; Downloads: 75
.pdf Full text (1,13 MB)

7.
Identifikacija slabo ohranjenih trupel : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Kostanjevec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Identiteta nas nehote definira na poti skozi življenje, tekom njega se spreminja in dopolnjuje glede na spremljajoče se okoliščine. Ljudje se primarno prepoznamo na podlagi videza, natančneje obraza, ki je hkrati naš največji identifikator. V primeru, da je prepoznava na podlagi obraznih potez nemogoča, lahko osebo prepoznamo s pomočjo drugih vizualnih značilnosti ali celo glasu. Skoraj vse našteto pomaga tudi preiskovalcem, kadar imajo opravka z neznanim truplom. Težavnost identifikacije se stopnjuje v primerih potrjevanja identitete umrlih, katerih truplo je močno poškodovano, razpadlo, okostenelo ali razkosano. Naloga organov tako postane vrniti identiteto osebi, ki jo je skozi naštete procese izgubila. Identifikacija je obvezen del mrliškega ogleda in obdukcije, opravlja jo specialist sodne medicine ali za to usposobljen zdravnik. Sumljive okoliščine lahko spremljajo najdbo slabo ohranjenega trupla, zaradi katerih je obvezno sodelovanje preglednika z organi pregona. V sodelovanju morajo zato z dostopnimi metodami dodeliti pozitivno identifikacijo najdenemu slabo ohranjenemu truplu. Namen diplomskega dela je bil razložiti glavne znanstvene in neznanstvene identifikacijske postopke glede na samo ohranjenost trupla ter organe, ki pri samem procesu sodelujejo. Narejen je bil klasičen pregled literature z analizo primarnih in sekundarnih virov. Na podlagi pregleda je bila narejena študija primera o različnih identifikacijskih postopkih, njihova uporabnosti glede na omenjene okoliščine in predstavljenih strokovnjakih, ki pri omenjenih procesih sodelujejo. Med najbolj zanesljive identifikacijske postopke spadajo znanstveni pristopi, kot so DNK-analiza, analiza zob, analiza kosti in daktiloskopski postopki. Zaradi visoke stopnje zanesljivosti se ob ugodnih okoliščinah in kadar je mogoče najprej zberejo vzorci za biološke identifikatorje. V redkih primerih najdbe slabo ohranjenih trupel ali skeletiziranih ostankov se morajo strokovnjaki lotiti drugih identifikacijskih postopkov, ki so v veliki meri odvisni od samih okoliščin. V zadnjem desetletju lahko v takšnih scenarijih pomaga rentgensko slikanje, ki med drugim prikaže možne poškodbe ali medicinske posege na skeletu, ter računalniška toaleta, s pomočjo katere se naredi rekonstrukcijo obraza osebe pred utrpelimi poškodbami. Identifikacijskih postopkov je veliko, vendar je njihova uporabnost in zanesljivost odvisna od danih okoliščin in kazenskopravne zakonodaje.
Keywords: diplomske naloge, identifikacija, truplo, mrliški preglednik, razkroj trupla
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 696; Downloads: 75
.pdf Full text (628,72 KB)

8.
OPERATIVNO TVEGANJE PO DIREKTIVI SOLVENTNOST II
Anton Eferl, 2021, master's thesis

Abstract: Direktiva Solventnost II (v nadaljevanju Solventnost II) je nov zakonodajni in regulativni okvir za delovanje zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2016. Glavni cilj Solventnosti II je zaščita zavarovancev. Ključne spremembe so se izvedle v novih pravilih solventnosti zavarovalnic in njihovem obvladovanju tveganj. V okviru Solventnost II mora posamezna zavarovalnica ali pozavarovalnica opredeliti vsa tveganja, ki se pojavljajo v njej. Tveganja mora kvantitativno in kvalitativno oceniti ter obvladovati. Tako se zavarovalnice ali pozavarovalnice spodbuja, da izrecno opredelijo svojo toleranco in profile tveganja. Solventnost II je postavila zelo dobro izhodišče regulativnega okvirja, še posebej v trenutnih okoliščinah, ko se zavarovalništvo nenehno sooča z večjimi in vsak dan z drugačnimi tveganji. Solventnost II predstavlja izziv pri reformi zavarovalnega nadzora, saj gre za sodoben model upravljanja s tveganji, ki se pojavlja v zavarovalništvu. Njen glavni namen je uskladitev sistema zavarovalnega nadzora v Evropski uniji. Predstavlja tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki združuje zahteve zavarovalnic in pozavarovalnic glede lastnega kapitala in njihove izpostavljenosti tveganju. Za izračun zahtevanega minimalnega kapitala (angl. Minimal Capital Requirement, v nadaljevanju MCR) je potrebno upoštevati celotno izpostavljenost vsem tveganjem, po novem tudi operativna tveganja. Solventnost II vsebuje tudi podrobnejše zahteve glede organizacije zavarovalnih dejavnosti in obseg poročanja zavarovalnic in pozavarovalnic je obsežnejši glede na prejšnji sistem zavarovalnega nadzora, saj gre za zapleten pravni okvir nadzora zavarovalnih poslov. Ta temelji na treh stebrih in se nanašajo na kapitalske zahteve, pogoje upravljanja in zahteve po poročanju. Zahtevani solventnostni kapital (angl. Solvency Capital Requirement, v nadaljevanju SCR) omogoča pokritje izgub in je sestavljen iz osnovnega SCR-ja, kapitalske zahteve za operativno tveganje ter prilagoditve zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov. Operativna tveganja tako vplivajo na sredstva in obveznosti. Za ustrezno in kvalitetno obvladovanje operativnega tveganja morajo zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljati vse svoje strokovno znanje in izkušnje. Obvladovanje operativnega tveganja vključuje proces identifikacije, ocenjevanja in spremljanje operativnega tveganja. Vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica mora imeti strategijo za ravnanje z operativnim tveganjem, zato je upravljanje ključen proces, ki ga je mogoče razdeliti na več podprocesov. Potreben je strokoven pristop za identifikacijo vseh operativnih tveganj, ki jih je nato potrebno izmeriti in analizirati. Zavarovalnice morajo za uspešno obvladovanje operativnega tveganja imeti stalen in aktiven nadzor nad upravljanjem svojih portfeljev, ki pa so podvrženi zakonskim predpisom.
Keywords: Solventnost II, zavarovalništvo, operativno tveganje, identifikacija operativnega tveganja, upravljanje operativnega tveganja
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 1095; Downloads: 183
.pdf Full text (738,06 KB)

9.
Problematika določanja gps koordinat v prostoru s pomočjo identifikacije
Timitej Zorman, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu bomo poskušali rešiti problem napačno zabeleženih lokacij posod za odpadke v objektih posameznih naslovov. Najprej se bomo seznanili z organizacijo ter njihov pristop k izvajanju označevanja lokacij z identifikacijskimi napravami. Nato se bomo posvetili iskanju začetne napake identificiranja lokacij. Preučili bomo, kako so identificirali posode za odpadke v preteklosti ter uporabili te informacije za pomoč. Najprej bomo preverili zaupnost identifikacijskih naprav na vozilih, ki upravljajo delo praznjenja polnih posod z odpadki. Tako se bomo približali pravilni lokaciji prevzemnih mest posod. Nato bomo izbrali del terena, na katerem organizacija upravlja izpraznjevanje posod z odpadki, poiskali bomo pravilno identifikacijsko napravo za ugotavljanje lokacij ter stoječim posodam razbrali točno lokacijo, na katerih se nahajajo. Pridobljene podatke bomo primerjali s trenutnimi in razbrali razliko med razdaljami. Prav tako želimo izvedeti, v kolikšni meri so lokacije prevzemnih mest ustrezne porabnikom storitev ter ali se lokacije časovno spreminjajo in jim določiti nespremenljivo lokacijo prevzemnega mesta. Želimo optimizirati lokacije prevzemnih mest posod, tako da koristijo organizaciji za hitreje opravljeno delo ter primerjati pridobljene ugotovitve za hitrejši doseg rešitve.
Keywords: lokacija, identifikacija, prevzemno mesto, posoda, optimizacija GPS
Published in DKUM: 21.04.2021; Views: 592; Downloads: 30
.pdf Full text (1,75 MB)

10.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, master's thesis

Abstract: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Keywords: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1275; Downloads: 82
.pdf Full text (3,15 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica