1.
POGOJI ZA ODREDITEV PRIPORA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJIPolonca Pajnik, 2010, undergraduate thesis
Abstract: Pripor je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Po svoji pravni naravi pripor ni kazen, ampak je omejevali ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame prostost. Pripor je ukrep, ki ga lahko spremljamo skozi večji del zgodovine. Pomeni najhujši poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki mora zaradi spoštovanja domneve nedolžnosti in možnosti oprostilne sodbe trajati najkrajši potreben čas. Če želimo zoper posameznika odrediti pripor, moramo spoštovati zakonsko predpisane pogoje. Ti pogoji so od države, do države nekoliko različni. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa, da mora biti za odreditev pripora podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kateri od treh pripornih razlogov ter pripor mora biti neogibno potreben za potek kazenskega postopka. Nemški zakon o kazenskem postopku prav tako določa obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, katerega izmed štirih oziroma petih pripornih razlogov ter neogibno potrebnost pripora za potek kazenskega postopka. Razlika med pravnima ureditvama se kaže v določbah o pripornih razlogih. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa obstoj pripornih razlogov, in sicer, begosumnosti, nevarnosti uničenja dokazov ter ponovitvene nevarnosti, medtem ko nemški zakon določa kot priporne razloge dve vrsti begosumnosti (priporni razlog pobega in priporni razlog nevarnosti pobega), nevarnosti uničenja dokazov, hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti. Nemški zakon o kazenskem postopku podrobno našteva primere kaznivih dejanj, ki pomenijo priporna razloga hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti.
Keywords: pripor, pogoji za odreditev pripora, utemeljeni sum, priporni razlogi, begosumnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost, hujša kazniva dejanja
Published in DKUM: 04.01.2011; Views: 7537; Downloads: 762 (1 vote)
Full text (474,76 KB)