| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Smotrnost uporabe električnih vozil pri distribuciji lokalno pridelane hrane
Mihael Medved, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Logistika pri dostavi pokvarljive hrane je eden izmed najzahtevnejših procesov v lokalnih prehranskih verigah, predvsem zaradi temperaturne občutljivosti blaga. Potrošniki so prepoznali prednosti lokalno pridelane hrane, zato se transport na lokalni ravni nenehno povečuje, kar vpliva tudi na razvoj novih logističnih procesov. Celovit logistični proces pa ni le finančno in časovno učinkovit, temveč tudi v skladu z načeli okoljevarstva. V preteklih letih se je veliko govorilo o možnosti zmanjšanja vplivov na okolje s povečanim obsegom lokalne distribucije. Vpliv na okolje, ki ga povzroča transport, se lahko zmanjša z uporabo alternativnih virov energije, kot sta sončna ali električna energija. V diplomskem delu poskušamo oceniti možnost zamenjave fosilnih goriv z električno energijo pri transportu lokalno pridelane hrane. Primerjali bomo stroškovno, okoljevarstveno in časovno učinkovitost električnega vozila ter na podlagi analize raziskave določili model poti, ki je značilen za pridelovalce lokalne hrane v Sloveniji.
Keywords: lokalna hrana, električna vozila, energijska učinkovitost, stroškovna analiza
Published: 21.04.2021; Views: 123; Downloads: 16
.pdf Full text (781,02 KB)

2.
Zavržena hrana kot biološki odpadek
Aljoša Jordan, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo poskušali s pomočjo raziskave ugotoviti razloge za zavrženo hrano in količino le-te. Na osnovi spletne ankete o zavrženi hrani v slovenskih gospodinjstvih je bila v magistrskem delu opravljena statistična analiza o odnosu in vplivu različnih dejavnikov, ki jih povezujemo s količino zavržene hrane. V teoretičnem delu smo najprej spoznali problematiko zavržene hrane, kar smo podkrepili z lastno spletno anketo. Z uporabo statističnih metod ANOVA in hi-kvadrat smo analizirali podane odgovore, iz katerih smo pridobiti grobo oceno o količini zavržene hrane v slovenskih gospodinjstvih in o njihovih načinih ravnanja s hrano. Ključni rezultati opravljene analize so pokazali, da se povprečna vrednost zavrženih prehrambnih proizvodov na mesec razlikuje glede na mesečni dohodek gospodinjstva. Največ anketiranih, kar 64,2 %, na mesec, zavrže za manj kot 10 €, 26,4 % anketiranih pa je ovrednotilo znesek med 10 € in 20 €. Prav tako prihaja do razlik v povprečnem mnenju o problematiki prevelikih količin zavržene hrane glede na starostne skupine. Skoraj 70 % anketiranih se zaveda problematike o količini zavržene hrane in temu primerno tudi ustrezno ravna. Kljub zavedanju pa je analiza rezultatov pokazala, da v povprečju anketiranci zavržejo med 4,59 in 8,52 kg hrane na mesec, kar na letni ravni znaša med 55 in 102 kg hrane. Do te količine pride zaradi razlogov, kot so pokvarjeni proizvodi, pretečen rok uporabe, preobsežen nakup proizvodov, nakup proizvodov, ki niso dobrega okusa, in preveliko pakiranje. Podali smo tudi predloge, s katerimi bi lahko obstoječe stanje in razmere nekoliko izboljšali ter dolgoročno izboljšali tudi kakovost življenja, saj količine zavržene hrane vplivajo tako na okoljsko problematiko, kot so npr. emisije CO2, ter tudi na medčloveške odnose (doniranje hrane). Predlogi, ki smo jih izpostavili, so: osebno pakiranje v recikliranih embalažah za proizvode, pri katerih je to mogoče, razširitev doniranja hrane, javno merjenje količin zavržene hrane, obveščanje javnosti ter uporaba in nadgradnja postavljenega modela ravnanja s hrano.
Keywords: zavržena, hrana, gospodinjstva, odpadek, CO2
Published: 09.11.2020; Views: 140; Downloads: 31
.pdf Full text (2,00 MB)

3.
Pogled potrošnika na ekološko pridelano hrano in gensko spremenjene organizme
Maja Viteškić - Gončin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v obdobju informacij, ki se pretakajo na različne načine, obdobju, ko vsak posameznik želi najboljše za svoje zdravje. Zaradi lažjega dostopa do informacij smo vedno bolj informirani o načinih za zagotavljanje boljše kakovosti življenja, posledično se je zgodil veliki preobrat, tako da so ljudje vedno bolj zainteresirani glede kakovosti in izvora živil. S pojavom ekološkega kmetijstva so potrošniki razvili velike simpatije do te vrste prehrane. Ljudje želijo poznati izvor in želijo kvalitetna živila, hkrati pa je vedno večji odpor do gensko spremenjene hrane. Težko trdimo zakaj, ampak v našem okolju so taka živila na zelo slabem glasu. Mogoče zgolj kot posledica dejstva, da česar ne razumemo, tudi ne moremo sprejeti. Ko primerjamo Evropo in Združene države Amerike, spoznamo, da sta kultura ljudi in odnos do prehrane popolnoma različna. Evropska unija podpira manjše ekološke kmetije, težko sprejema novosti na področju gensko spremenjene hrane, medtem pa je v Združenih državah Amerike pristop do kmetovanja drugačen, predvsem se kmetijstvo odvija na zelo velikih površinah in omogoča zelo veliko samooskrbo. Potrošnik je pomembna gonilna sila, ki odločujoče vpliva na razvoj celotne prehrambne industrije in s svojimi nakupovalnimi navadami usmerja razvoj trga in posledično vpliva na odločitve, kakšne izdelke bodo gojili pridelovalci. Pomembno je razlikovati med pridelavo hrane za trge, kjer je kupna moč visoka, in pridelavo hrane, ki omogoča preživetje svetovnemu prebivalstvu. Za zadovoljevanje povpraševanja po obeh oblikah pridelave hrane imata ekološko pridobljena hrana in gensko spremenjena hrana svoje prednosti in slabosti. Brez teoretičnega znanja ni osnov za nadaljnje raziskovanje, zato je najprej pojasnjeno, kaj je ekološko pridelana hrana in kaj so gensko spremenjena živila. Uporabljena metoda je preučevanje tuje in slovenske literature, da dobimo širšo sliko ekološkega kmetovanja in proizvodnje genetsko spremenjenih organizmov. Analizirani in opisani bodo relevantni pojmi in instituti. Kako taka živila prepoznati v trgovini, kakšne so njihove prednosti in slabosti. Uporabljena bo komparativna metoda, tako da bodo primerjane lastnosti ekološke pridelave hrane in pridelave hrane s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. Z izvedbo ankete in statistične obdelave pridobljenih podatkov bo odgovorjeno na raziskovalna vprašanja. Interes je glede povezave med prihodki in nakupovalnimi navadami potrošnikov, specifično glede tega, ali potrošniki z nizkimi prihodki dejansko kupujejo ekološka živila ter zakaj imajo ljudje odpor do gensko spremenjene hrane. Ugotavljano bo, ali je gensko spremenjena hrana manj kakovostna od ekološke pridelane hrane. S pomočjo navedb, citatov in uporabe izpiskov bodo ugotovitve dodatno argumentirane.
Keywords: ekološko pridelana hrana, gensko spremenjeni organizmi, obnašanje potrošnikov, zdrava hrana
Published: 02.11.2020; Views: 98; Downloads: 34
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Študija primera "sporno meso"
Mojca Naglič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V današnjih časih na trg prodaje prihaja veliko različnih prehranskih izdelkov z vseh koncev sveta. Hrana gre skozi več verig, od kmetije do klavnice, trgovine in na koncu do potrošnika. Zaradi števila vpletenih akterjev v tej verigi prihaja tudi do spornosti izdelkov. Eden izmed bolj ogroženih izdelkov je meso. Dano diplomsko delo opisuje enega od primerov prihoda spornega mesa na trg prodaje iz avstrijske klavnice Ramsauer Fleisch. Potrošniki so lahko oktobra 2019 kupili sporno meso v nekaterih mesnicah in večjih trgovinah. Sporno meso naj bi bilo preveč vodeno, kar je bil razlog za odpoklic izdelka. Klavnica je pozneje šla v stečaj, marsikateri slovenski trgovec in kmet pa je utrpel izgubo dobička. Posledice uživanja takega mesa vodijo v poslabšanje zdravja ljudi – od listerije do salmonele, raka ipd. Zato sta toliko bolj pomembna dober nadzor in ozaveščanje ljudi. Če bodo pristojni organi izvajali dvojni nadzor nad hrano, tako kot to deluje v Sloveniji, in ljudi obveščali o takih dogodkih, se bo stanje izboljšalo. Ker se še premalo zavedamo posledic spornosti hrane, je takih primerov vedno več. Zavedati se moramo, kaj jemo in kupujemo, ter čim več pridelovati sami doma na vrtu in kupovati lokalno. V Sloveniji imamo prosti trg, zaradi katerega do nas pridejo tudi izdelki, ki niso nujno kakovostni. Zato ne smemo gledati samo na ceno, ki naj bo čim bolj nizka, ampak tudi na kakovost izdelka. V prehranski verigi se mora vsak zavedati svoje odgovornosti – od kmeta, kako vzreja živali, do veterinarja, da dobro pregleda žival, in vse do kupca, ki se odloči, kaj bo kupil in jedel. Če bomo imeli dober nadzor in se zavedeli parametrov cene in kakovosti pri nakupu izdelkov, še posebej mesa, bomo ohranjali varnost izdelkov in skrbeli za svoje zdravje.
Keywords: diplomske naloge, sporno meso, varnost, hrana, Ramsauer Fleisch
Published: 03.09.2020; Views: 184; Downloads: 31
.pdf Full text (871,75 KB)

5.
Probiotiki in drugi koristni mikroorganizmi ter pomen fermentiranih živil za krepitev zdravja
Evelin Leber, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na probiotike in fermentirana živila ter na to, kako z njimi pripomoremo h krepitvi zdravja. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Učinke probiotičnih mikroorganizmov povezujemo z imunskim sistemom gostitelja in ravnovesjem črevesne mikrobiote v prebavilih. Pomembno vlogo imajo tudi pri uravnavanju kožne ter vaginalne mikrobiote. Fermentirana živila nastajajo s procesom fermentacije, med katero mikroorganizmi s svojimi encimi razgradijo organske spojine do kislin in drugih metabolitov. Najbolj pogosti so fermentirani mlečni izdelki, poznamo pa tudi fermentirano sadje, zelenjavo, žita, čaje, meso, zelišča itd. Probiotiki in fermentirana živila po študijah kažejo pozitivne učinke na zdravje v primeru njihove dolgoročne uporabe in so dokazano koristni in nepogrešljivi pri zdravem načinu življenja. Natančnih mehanizmov delovanja probiotikov in fermentiranih živil na zdravje še ne razumemo v celoti. Vemo pa, da lahko delujejo zelo različno na vsakega posameznika in v odvisnosti od seva koristnega mikroorganizma. Današnja živilska industrija si prizadeva za inovativno proizvodnjo z nenehnim uvajanjem novih izdelkov, ki imajo pozitiven učinek na zdravje ljudi. Živila, za katera trdijo, da pozitivno vplivajo na zdravje z zmanjšanjem tveganja za razvoj določenih bolezni ali izboljšanjem splošnega stanja organizma, sodijo med hrano nove generacije, mednje med drugim spadajo tudi fermentirana živila in probiotiki. Dokazano zmanjšujejo stres, raven holesterola in glukoze v krvi, pozitivno vplivajo na črevesno mikrobioto, zmanjšujejo krvni tlak in telesno težo.
Keywords: fermentacija, hrana, imunski sistem, alergija, vloga medicinske sestre
Published: 13.01.2020; Views: 476; Downloads: 124
.pdf Full text (546,61 KB)

6.
Odgovornost osnovnošolcev za zdravje skozi vidike prehrane in osebne higiene na OŠ Jožeta Hudalesa in OŠ Zgornja Kungota
Laura Fras, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Odgovornost osnovnošolcev za zdravje skozi vidike prehrane in osebne higiene na OŠ Jožeta Hudalesa in OŠ Zgornja Kungota, sestavljajo tri zaključene celote, teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je opredeljen pojem zdravje ter z njim povezani pojmi. Osebna higiena in zdrava prehrana ključno opredeljujeta, kako ostati zdrav. V tem delu je vključena tudi predstavitev osnovnih šol, kateri sodelujeta v raziskavi in projekti, ki tam potekajo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki sem jih pridobila s pomočjo spletne ankete, katero so učenci izbranih šol rešili sami. Nekaj učencev vsakodnevno zajtrkuje, spet drugi le včasih. Kot pričakovano največ učencev zajtrkuje mleko in kosmiče, malica kruh z dodatki, jedo delno zdravo kosilo in si za večerjo prav tako radi privoščijo kruh z izbranim dodatkom. Učenci so seznanjenim z dejstvom, da je potrebno večerjati vsaj dve uri pred spanjem. Dan pred anketiranjem so jedli premalo zelenjave ter zadostno količino sadja. Učenci se umivajo vsak dan, prav tako si vsakodnevno s pravilno tehniko ščetkanja zjutraj in zvečer umivajo zobe. Nekateri ob tem uporabljajo tudi zobno nitko. Največ otrok si roke umiva pred in po kosilu ter po stranišču. Učenci svoj prosti čas preživljajo kvalitetno, kar pomeni v naravi in z gibanjem. Šola, katero obiskujejo poskrbi, da so njihovi učenci seznanjeni s projekti, ki tam potekajo. V praktičnem delu je predstavljen potek naravoslovnega dne, povezan z osrednjo temo magistrske naloge, kjer so naloge razporejene po skupinah in po podnaslovih.
Keywords: zdravje, hrana, osebna higiena, osnovna šola, zobje
Published: 13.11.2019; Views: 443; Downloads: 0

7.
Stories behind the dining table: the meaning and use of food in selected prose fiction by Alice Munro and Margaret Atwood
Lucija Dežan, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava pomen in rabo hrane v izbranih delih kanadskih pisateljic Alice Munro in Margaret Atwood. V analizo sta zajeta dva romana Atwoodove, in sicer The Edible Woman in Lady Oracle (Preročišče), Alice Munro pa je znana kot avtorica kratkih zgodb, zato analiza njenih del zajema deset kratkih zgodb iz treh različnih zbirk: Too Much Happiness (Preveč sreče), Who do You Think You Are? in The View from Castle Rock (Pogled z grajske pečine). Prvi del magistrske naloge obravnava raznolike vloge, ki jih ima hrana v vsakdanjem življenju. S pomočjo znanstvenih člankov, literarnih esejev, doktorskih disertacij in konferenčnih prispevkov je hrana v tem delu razdeljena na štiri ključna področja oziroma kategorije: i) hrana kot orodje nege, skrbi in seksualnosti, ii) hrana kot del zahodne kulture, iii) hrana kot pomembna sestavina družabnih dogodkov ter iv) hrana kot izraz moči in nadzora. V povezavi z nego in skrbjo je hrana obravnavana predvsem skozi dojenje, materinsko skrb ter socializacijo žensk, ki stremi k skrbi za druge. Pri seksualnosti se preučuje ustvarjanje erotičnega vzdušja, zapeljevanje s pomočjo hrane ter seksualna konotacija različnih prehranskih izdelkov. Znotraj kategorije hrane kot sestavine zahodne kulture so izpostavljeni problemi oglaševanja, ki ustvarjajo pritisk, povezan s telesno samopodobo posameznika, ter vplivajo na negativno dojemanje debelosti. Na kratko je predstavljeno tudi razlikovanje med tipično moško (meso) in žensko (zelenjava) hrano, izpostavljen pa je tudi vpliv hrane na razvrščanje ljudi glede na njihov socialni status. Pri kategoriji, ki se osredotoča na hrano kot element družabnih dogodkov, je preučevana vloga obrokov pri ustvarjanju družinske dinamike, vzdrževanju ritualov ter družbenega reda. Različni družabni dogodki, povezani s hrano (na primer slavnostne večerje, zabave s koktajli ali družinski pikniki), namreč namigujejo na različne stopnje bližine. Izpostavljena je vloga skupnih obrokov, ki utrjujejo skupinsko pripadnost ter spodbujajo upoštevanje pravil; ta služijo tudi kot sredstvo discipliniranja posameznika. Znotraj zadnje kategorije, ki preučuje vlogo hrane kot izraz moči, je pozornost osredotočena na razmerja med spoloma, razdelitev nalog (na primer, kdo pripravlja hrano, kdo plača večerjo, kje kdo sedi) ter moč družbenega pritiska, ki vpliva na oba spola in utrjuje sledenje tradicionalnim družbenim vlogam v kuhinji.
Keywords: hrana, književnost, kanadska književnost, kultura
Published: 18.09.2019; Views: 401; Downloads: 84
.pdf Full text (628,18 KB)

8.
Analiza pokritja potreb po hranilih različnih kategorij psov iz različnih komercialnih mešanic in ocena zauživanja suhe hrane
Julija Petrovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil analizirati pokritje potreb po hranilih za različne kategorije psov z izbranimi komercialnimi suhimi hranami za pse. V raziskavi smo primerjali 12 blagovnih znamk suhe hrane po deklarativnih vrednostih v primerjavi z AAFCO priporočili ter izračunali razliko v pokritju potreb psov. Glede na pokritje potreb po hranilih smo primerjali: surove beljakovine, surove maščobe, surov pepel, surova vlakna, minerale (kalcij, fosfor, natrij, baker, železo, mangan, cink, jod in selen) in vitamine (vitamine A, D in E ter vitamine B-kompleksa). Nato smo pripravili anketni vprašalnik, ki je bil namenjen lastnikom, ki svoje pse hranijo s suho hrano. Z anketo smo želeli ugotoviti, na podlagi česa se potrošniki odločajo za posamezno suho hrano in za katere blagovne znamke se odločajo. Na koncu smo v zavetišču za živali izvedli preizkus zauživanja suhe hrane z različnimi kategorijami psov. Izbrali smo 11 psov. Opazovali smo, kako psi sprejemajo njim nepoznano novo vrsto suhe hrane. Podatke smo statistično analizirali s statističnim paketom SPSS 25.0. Ugotovili smo, da nobena izbrana suha hrana popolnoma ne ustreza AAFCO priporočilom. V večini suhih hran gre za presežke hranilnih snovi. Na osnovi izračunov smo ugotovili, da priporočene dnevne količine hrane na embalažah ne ustrezajo izračunom iz enačb. Potrdimo lahko, da je anketirancem ob nakupu suhe hrane pomembna kakovost hrane. Tri najpogosteje izbrane suhe hrane (Orlando, Romeo in Royal Canin) za pse iz anketnega vprašalnika smo uporabili v poskusu, ki je potekal v Zavetišču za živali Maribor. Ugotovili smo, da pri psih ne opazimo statistično značilnih razlik pri sprejemanju nove vrste hrane.
Keywords: psi, komercialno pripravljena suha hrana, primerjava, hranilne snovi, obnašanje psov
Published: 06.09.2019; Views: 892; Downloads: 47
.pdf Full text (2,06 MB)

9.
Poznavanje problematike alergenov s strani upravnikov planinskih koč in njihovo označevanje na planinskih kočah
Dominika Klavž, 2019, master's thesis

Abstract: V hrani se nahajajo snovi, natančneje proteini, na katere telo pri nekaterih ljudeh reagira s preobčutljivostno reakcijo. Te so lahko blage, kot trebušni krči ali driska, lahko pa pride do življenje ogrožajočega anafilaktičnega šoka. Alergiki se hrani, ki pri njih izzove reakcijo, izogibajo. Da je izogibanje uspešno in je hrana varna za vsakega posameznika, je pomembno dosledno in enotno označevanje alergenov. Označevati je treba predpakirana živila, nepredpakirana živila in jedi v gostinskih obratih. Med te spadajo tudi planinske koče, ki so po Zakonu o gostinstvu dolžne označevati alergene. Z ogledom jedilnikov na kočah in anketnim vprašalnikom za upravnike koč smo preverili pravilnost označevanja jedilnikov in poznavanje alergenov s strani upravnikov planinskih koč. Dobljene podatke smo statistično analizirali s Kruskal-Wallisovim testom. Oblikovali smo faktor poznavanja alergenov upravnikov glede na pravilne in nepravilne odgovore in jih analizirali glede na štiri neodvisne spremenljivke: starost, izobrazbo, izkušnje in kategorijo koče. Posebej smo analizirali tudi pravilnost vsakega odgovora glede na štiri neodvisne spremenljivke. Pokazali smo, da mlajše osebje bolje pozna problematiko alergenov. Raziskava je pokazala, da je treba osebje na planinskih kočah bolje usposobiti za poznavanje alergenov in s tem za zagotavljanje varne hrane vsem potrošnikom.
Keywords: hrana, alergeni, označevanje, planinske koče
Published: 14.06.2019; Views: 828; Downloads: 85
.pdf Full text (1,24 MB)

10.
Vpliv digitalnega sveta na prehranjevanje mladih odraslih
Tamás Szukics, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opredeljuje vpliv digitalnega sveta na prehranjevalne navade mladih odraslih. Naloga ima štiri dele. Prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev in hipoteze. Opredelili smo še metode razkiskovanja. V drugem delu predstavimo koncepte, kot so gastronomija in gastronomski turizem. Ukvarjamo se z najnovejšimi trendi v gastronomskem turizmu in z inovacijami, ki jih uporabljajo v gostinskih lokalih. Tretje poglavje predstavlja generacije mladih odraslih in njihove značilnosti glede prehranjevanja. Predstavimo digitalni svet in njihove ključne elemente za omejene generacije, kot so socialni mediji in delitev fotografij o hrani. Zadnji del naloge sestavlja raziskava in opredelitev njenih rezultatov. Raziskava prikazuje izkušnje mladih s kulinariko in tehnologijo.
Keywords: gastronomija, turizem, generacija Y, družbeni mediji, aplikacije, hrana
Published: 04.04.2019; Views: 581; Downloads: 70
.pdf Full text (1,34 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica