| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ontogenetski vidik modularne organizacije spodnje čeljustnice velikega hrčka, cricetus cricetus (linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Maja Belič, 2024, master's thesis

Abstract: Analizirali smo modularno organizacijo spodnje čeljustnice velikega hrčka (Cricetus cricetus) z vidika ontogenetskega razvoja in spolnega dimorfizma. V vzorcu 118 živali so bili osebki obeh spolov, stari od 30 dni do 4 let, razdeljeni v 10 starostnih razredov. Samci so imeli večje spodnje čeljustnice od samic, pri čemer so se statistično značilne razlike pojavile pri 120. dnevu starosti. Oblika čeljustnice se je spreminjala skladno z rastjo, spolni dimorfizem pa je bil s starostjo osebkov izrazitejši. Razlike med spoloma v obliki spodnje čeljustnice so se pojavile s 150. dnem starosti. Delitev spodnje čeljustnice na dva hipotetična modula, na čeljustno telo in čeljustno vejo, smo najprej testirali ločeno za mlade (30–150 dni) in odrasle (2.–4. leto življenja) osebke, delitve pa nismo potrdili. Ob natančnejši analizi starostnih razredov je bila modularna delitev statistično značilna tako pri mladih (40–50 dni) kot mladostnih osebkih (90–120 dni). Osebke od 150. dneva starosti dalje smo testirali tudi ločeno glede na spol. Delitev na dva modula je bila statistično značilna le pri odraslih samicah (2.–4. leto življenja). Pri samcih hipoteza o modularnosti ni bila potrjena. Hipotezo modularne organizacije spodnje čeljustnice smo testirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri mladih osebkih (30–150 dni), pri odraslih pa ne. Zaključimo lahko, da je modularna organizacija spodnje čeljustnice pri velikem hrčku bolj izrazita pri mladih kot odraslih živalih, kar je v nasprotju s pričakovanji, da imajo mlade živali strukturno manj integrirano lobanjo od odraslih živalih. Pri odraslih živalih pričakujemo izoblikovane funkcionalne module, ki se pri mladih živalih še razvijajo. Pri velikem hrčku na modularno organizacijo lobanje vplivata tudi alometrija in spolni dimorfizem.
Keywords: spodnja čeljustnica, veliki hrček, ontogenija, modularnost, alometrija, spolni dimorfizem
Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
.pdf Full text (1,89 MB)

2.
Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) na Madžarskem : magistrsko delo
Daša Štalc, 2023, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost in spolni dimorfizem spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus iz madžarske populacije. Predstavnike velikega hrčka najpogosteje najdemo na območju gozdne in travnate stepe. Na Madžarskem je vrsta dokaj pogosta, vendar število osebkov z leti drastično upada. V naše analize smo vključili 355 spodnjih čeljustnic obeh spolov iz štirih različnih geografskih območjih (Dunaszeg, Tiszavasvári, Balmazújváros, Dunaszentpál). Z metodami geografske morfometrije smo ovrednotili variabilnost oblike in velikosti spodnje čeljustnice. Dokazali smo, da obstajajo statistično značilne razlike v obliki in velikosti spodnje čeljustnice na celotnem vzorcu, zato smo nadaljnje analize naredili ločeno po spolu. Dokazali smo, da sta velikost in oblika spodnje čeljustnice razlikujeta glede na spol in geografsko območje. Samci iz območja Dunaszentpál so imeli največje spodnje čeljusti, pri samicah pa so bile največje iz območja Tiszavasvári. Zaznali smo tudi nekaj osebkov, ki so odstopali od povprečne velikosti, saj so bili zelo veliki ali pritlikavi.
Keywords: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska variabilnost, veliki hrček, spodnja čeljustnica.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 611; Downloads: 55
.pdf Full text (5,08 MB)

3.
Ontogenetska variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Barbara Stupan, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758). Z geometrijsko morfometrijo smo analizirali 123 spodnjih čeljustnic, ki smo jim določili 16 oslonilnih točk. Primerjali smo razlike v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med spoloma ter starostnimi razredi. Spodnja čeljustnica je rasla vse življenje. Rast je bila najbolj intenzivna do 60. dneva starosti, nato pa se je do 200. dne starosti postopoma upočasnjevala, vendar ne ustavila. Potrdili smo, da imajo samci večjo spodnjo čeljustnico. Razlike so se pojavile pri 120. dnevu starosti in so trajale do 4. leta življenja. V tem starostnem obdobju razlike niso bile več statistično značilne. Spolni dimorfizem v obliki spodnje čeljustnice smo potrdili v starostnih razredih 40 in 150 dni ter v 2. in 3. letu življenja. Med ontogenetskim razvojem se je spreminjala oblika spodnje čeljustnice. Največja razlika je bila med najmlajšimi osebki, ki so bili stari manj kot 30 dni, in najstarejšimi osebki v 4. letu življenja. Najizrazitejše spremembe med ontogenetskim razvojem so bile odebelitev čeljustne veje in podaljškov ter dvig kočnikov. Spodnja čeljustnica raste alometrično, kar ohranja njeno funkcionalnost. Spremembe v obliki so ključne med prehodom iz sesanja na samostojno hranjenje.
Keywords: veliki hrček, spodnja čeljustnica, spolni dimorfizem, ontogenija, geometrijska morfometrija
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 930; Downloads: 124
.pdf Full text (2,88 MB)

4.
Avtomatizacija kletke za hrčka s pomočjo platforme arduino : diplomsko delo
Iva Premoša, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo opisali strojno in programsko opremo Arduino. Opisana je izdelava avtomatizirane kletke za hrčke s pomočjo platforme Arduino. Avtomatizacija omogoča merjenje aktivnosti hrčka, kot so hitrost in pogostost teka po krogu s pomočjo magnetov in senzorja Hallovega pojava. Vgradili smo vodni senzor, ki nas sproti obvešča, ali je gladina vode prenizka. Izdelali smo avtomatski podajalnik, ki ga lahko preko povezave Bluetooth upravljamo z mobilno napravo. Omogočili smo nastavitev alarma za hranjenje. Delo nam z dodatnimi vpogledi v njegove dejavnosti in varnostnim sistemom olajša skrb za hrčka.
Keywords: avtomatizacija, Arduino, kletka, hrček, senzorji
Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 707; Downloads: 86
.pdf Full text (2,37 MB)

5.
Vpeljava in uporaba metode drsnih oslonilnih točk na mandibuli hrčka
Katja Stegne, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam vpeljavo in uporabo metode drsnih oslonilnih točk (semilandmarks) na spodnji čeljustnici hrčka. Analizirala sem enaindevetdeset (91) vzorcev spodnje čeljustnice hrčkov iz muzeja Senckenberg Research Institute and Natural History Museum Frankfurt am Main, Nemčija (SMF). Namen je bil s pomočjo geometrijske morfometrije uvesti rutino in kasneje uporabo metode drsnih oslonilnih točk za izvajanje meritev. V nadaljevanju sem transformirane podatke vpeljala v statistično analizo, s katero sem demonstrirala možnost nadaljnje uporabe. Določila sem trideset (30) oslonilnih točk, od tega pet (5) tako imenovanih »landmarks« in petindvajset »semilandmarks«. Pridobljene podatke sem uporabila v morfometrični analizi in analizi podatkov z uni- ter multivariatnimi statističnimi metodami. Prvi dve glavni komponenti, ki opisujeta obliko mandibule, sem vključila v analizo sekundarnega spolnega dimorfizma. Iz rezultatov analiz sem ugotovila, da se morfoprostora samcev in samic v celoti prekrivata. To pomeni, da je oblika mandibul pri samcih in samicah enaka. Predstavila sem deleže variabilnosti samo za prvih deset glavnih komponent (10 PC), ki je skupaj razložilo 94,3 % variabilnosti v obliki mandibul. Na krivulji ventralne strani telesa mandibule sem prepoznala tri smeri krivljenja, kjer se področja alveole sekalca dvigajo navzgor, isto usmeritev dviganja navzgor izkazuje področje kotnega podaljška, osrednji del telesa mandibule pa se spušča navzdol.
Keywords: navadni hrček, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, drsne oslonilne točke.
Published in DKUM: 10.11.2016; Views: 1524; Downloads: 127
.pdf Full text (1,45 MB)

6.
Geografska variabilnost mandibule velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758)
Jure Masten, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali geografsko variabilnost mandibule velikega hrčka. V analizo smo vključili 217 mandibul iz treh geografskih območij (nemški in srbski vzorec predstavljata evropsko geografsko območje, ruski vzorec predstavlja azijsko geografsko območje). Vsaki mandibuli smo priredili 16 oslonilnih točk in izvedli analizo velikosti in oblike s pomočjo metod geometrijske morfologije. V sklopu naloge smo preverjali sekundarni spolni dimorfizem. Rezultati analize variabilnosti velikosti in oblike izkazujejo signifikantno razliko med samci in samicami pri evropskem vzorcu (od evropskih živali smo vključili samo osebke iz nemškega vzorca z znanim spolom). Pri ruskem vzorcu nismo potrdili sekundarnega spolnega dimorfizma. Menimo, da so za razjasnitev tega fenomena potrebne nadaljnje študije. Različen vzorec v velikosti in obliki mandibule nemškega in ruskega vzorca lahko razlagamo na podlagi vpliva habitata. Morebiten vpliv starostne variabilnosti na velikost in obliko mandibule smo izločili, saj analize variabilnosti v kombinaciji s starostjo, spolom in geografskim območjem izvora mandibul ne izkazujejo statistične signifikantnosti. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo obravnavali geografsko variabilnost mandibule velikega hrčka. Rezultati analize variabilnosti tako v velikosti, kot obliki so pokazali, da prihaja do razlik med vsemi tremi geografskimi območji. V velikosti se razlikujeta evropski in azijski vzorec, pri čemer smo prišli do zaključka, da so ruski hrčki večji. Srbski in nemški vzorec sta po velikosti precej podobna. V obliki prihaja do največjih razlik na veji mandibule, kjer so koronoidni, kondilarni in angularni izrastki.
Keywords: veliki hrček, mandibula, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, starostna variabilnost, geografska variabilnost
Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 1893; Downloads: 209
.pdf Full text (2,13 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica