1. |
2. Občutki pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacijeTadeja Polc, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Pojavnost duševnih motenj iz leta v leto narašča, kar posledično prinaša več postopkov prisilnih hospitalizacij. Predpostavlja se, da pacienti ne morejo prepoznati potrebe po zdravljenju, ko so akutno bolni, vendar so hvaležni za prisilno hospitalizacijo in neprostovoljno zdravljenje, ko ozdravijo. Na splošno pa velja, da pacienti svojo hospitalizacijo v večini dojemajo kot travmatični dogodek. Namen zaključnega dela je raziskati občutke pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije.
Metode: V zaključnem delu smo sistematično pregledali znanstveno literaturo na temo občutkov pacientov z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science. V naprej smo si določili vključitvene in izključitvene kriterije ter celoten potek zbiranja podatkov predstavili s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od skupno 1080 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili osem raziskav, ki opisujejo, da nekateri pacienti ocenjujejo svojo hospitalizacijo negativno, medtem; ko jo drugi ocenjujejo tudi kot pozitivno izkušnjo, vendar veliko pacientov potrebo po sprejemu uvidi po odpustitvi iz prisilne hospitalizacije
Razprava in zaključek: Pregled literature kaže na to, da pacienti z duševnimi motnjami med postopkom prisilne hospitalizacije navajajo negativne in tudi pozitivne občutke. Poudarja se potreba po večji pozornosti, kako bolniki dojemajo prisilno hospitalizacijo, saj bi se tako izboljšala na dokazih temelječa klinična praksa. Keywords: hospitalizacija proti volji, čustva bolnikov, mentalne motnje Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 723; Downloads: 111
Full text (627,01 KB) |
3. Analiza identifikacijskih zapestnic za zagotavljanje varnosti pacientov v bolnišničnem okoljuDoroteja Golob, 2022, master's thesis Abstract: Izhodišča: Natančna identifikacija pacienta predstavlja temelj varnosti za pacienta v bolnišničnem okolju. Identifikacijske zapestnice predstavljajo sredstvo za prepoznavanje pacienta in so povezava med pacientom ter preostalim zdravstvenim sistemom. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so identifikacijske zapestnice za paciente poenotene med posameznimi oddelki znotraj bolnišnice.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje.
Metode: V raziskavo mešane metodologije smo vključili strokovne vodje zdravstvene nege oddelkov v bolnišnici na severovzhodnem delu Slovenije. Osredotočili smo se na kirurške in interne oddelke. Uporabili smo anketni vprašalnik z odprtimi tipi vprašanj in presečno opazovalno raziskavo na tematiko identifikacijskih zapestnic.
Rezultati: V raziskavi so sodelovale strokovne vodje zdravstvene nege iz 20 različnih oddelkov. Na podlagi kvalitativne raziskave smo določili dve kategoriji: izboljšanje kakovosti obravnave pacienta; znanje in veščine medicinske sestre za pripravo in namestitev identifikacijske zapestnice pri pacientu. V okviru opazovalne študije je imelo 94 % pacientov nameščeno identifikacijsko zapestnico, od tega je bilo 8 % napačno nameščenih.
Diskusija: Zaradi številnih težav, ki jih izpostavljajo zaposleni pri identifikaciji pacientov, je treba poiskati možne ukrepe za preprečevanje le-teh. Številne raziskave so pokazale, da lahko z uporabo kode QR in črtne kode na identifikacijskih zapestnicah zmanjšamo število napak v obravnavi pacienta, prav tako pa njihova uporaba razbremeni zdravstveno osebje. Keywords: identifikacijske zapestnice, hospitalizacija, identifikacija pacienta, neželeni dogodki Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 1281; Downloads: 253
Full text (1,54 MB) |
4. Vloga vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otrokuMaša Peterlin, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. Osnovni cilj naloge je bil prikazati pomen vzgojitelja ob prihodu bolnega otroka na oddelek bolnišnice in vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otroku ter ugotoviti pravice hospitaliziranega otroka v bolnišnici. Pri teoretičnem delu je opredeljeno, kako otrok preživlja bolezen ter kakšna je vloga staršev in vzgojiteljev pri njegovi bolezni in katere pravice ima otrok v bolnišnici. Bivanje v bolnišnici različno vpliva na otroka.
Vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem otroku v bolnišnici in kakšna je vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in ugotavljanju težav pri hospitaliziranem otroku smo ugotovili z empirično raziskavo. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo bilo 20 vzgojiteljev v Sloveniji in 80 staršev hospitaliziranih otrok, ki so se v času anketiranja nahajali na otroškem oddelku na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da mora biti vzgojitelj ustrezno usposobljen in pri svojem delu profesionalen. Za vzgojitelje je pomembna tudi izmenjava dobrih praks, dodatno strokovno izobraževanje in sodelovanje v bolnišničnem timu. Vzgojitelji so pripravljeni za različne oblike učenja.
Vzgojitelji se morajo ravnati po predpisih, ki jih določa Kurikulum za vrtce in pravilniki. Vzgojitelji v bolnišničnem vrtcu vključujejo v svoje delo vse otroke, ki se zdravijo na oddelku.
V bolnišničnem vrtcu je sodelovanje s starši drugačno kot sodelovanje s starši v vrtcu z zdravimi otroki. Starši hospitaliziranih otrok od vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu pričakujejo razumevanje, podporo in upoštevanje življenjske situacije, v kateri so se znašli. Keywords: predšolski otrok, hospitalizacija, bolezen, pravice otrok, vloga staršev in vzgojiteljev Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1098; Downloads: 135
Full text (1,43 MB) |
5. |
6. Agresivno vedenje pacienta z duševno motnjo in hospitalizacija proti njegovi voljiLucija Rožič, 2019, undergraduate thesis Abstract: Agresivno vedenje pacienta predstavlja zdravstvenim delavcem zaposlenim na psihiatričnem področju velik problem. Osebje se z bolj ali manj agresivnimi izbruhi pacientov srečuje vsakodnevno, velikokrat so tudi sami žrtve agresivnih dejanj. Vzrokov za takšno vrsto vedenja je več, eden izmed mnogih je tudi prisilna hospitalizacija. V zaključnem delu smo opisali protokol hospitalizacije proti volji ter predstavili ukrepe in metode, ki se jih zdravstveno osebje poslužuje ob obravnavi agresivnega pacienta. Prav tako smo opisali vlogo in obremenjenost medicinske sestre ob soočanju z agresivnimi izbruhi. Zaključno delo je teoretičnega značaja, pri njegovi izdelavi smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke za pisanje smo zbrali s pomočjo slovenske in tuje strokovne literature. Preden smo jih zapisali v programu Microsoft Office Word smo jih sistematično uredili in analizirali. Tekom pisanja zaključnega dela smo ugotovili, da je ocena tveganja za agresivno vedenje zaposlenim v veliko pomoč pri obravnavi pacientov z duševnimi motnjami. Ustrezen pristop in pravilna komunikacija zmanjšata stopnjo agresivnosti. Velik vpliv na pojav agresivnega vedenja imajo življenjski dejavniki in psihiatrične diagnoze. Zdravstvenemu osebju predstavljajo hospitalizacija proti volji pacienta in agresivni izbruhi velik izziv, zato morajo biti vešči v različnih tehnikah komunikacije, znati morajo predvideti možnost za razvoj agresivnega vedenja, obenem pa tudi ves čas delovati v skladu z etičnimi načeli. Keywords: Prisilna hospitalizacija, agresija, psihiatrija, deeskalacijske tehnike, nasilje in medicinska sestra. Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 2041; Downloads: 310
Full text (882,35 KB) |
7. Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo pacientov s sladkorno boleznijo na osnovi podatkov o bolnišničnih obravnavahNives Zeme, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med kronične bolezni, ki zaradi svoje velike pogostosti ter zahtevne in kompleksne obravnave predstavljajo velik javno-zdravstveni problem. Ponovni bolnišnični sprejemi odražajo pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu. S pomočjo metod strojnega učenja in podatkov javnega značaja lahko določimo indikatorje, ki statistično značilno vplivajo na ponovno hospitalizacijo. Na podlagi določenih indikatorjev izdelamo napovedne modele za identifikacijo bolnikov, ki so ogroženi za ponovno hospitalizacijo.
Raziskovalne metode: V magistrskem delu smo za teoretična izhodišča uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov. Raziskava v empiričnem delu je temeljila na deskriptivni inferenčni statistični metodi. S statističnim programskim orodjem IBM SPSS 22.0 smo zgradili napovedni model za tveganje ponovne hospitalizacije bolnikov s sladkorno boleznijo. Posamezne spremenljivke smo preverili in statistično analizirali s pomočjo testa hi-kvadrat in neparametričnega testa Mann-Whitney U.
Rezultati: Ugotovili smo, da nekateri indikatorji vplivajo na tveganje za ponovno hospitalizacijo v 30 dneh po odpustu iz bolnišnice. Za statistično značilne indikatorje so se izkazali: starost bolnika 74 let [95-odstotni IZ 74,75]; p < 0,001, ležalna doba 7 dni [95-odstotni IZ 7,8]; p < 0,001, število diagnoz 6 [95-odstotni IZ 6,6]; p = 0,047, število procedur 5 [95-odstotni IZ 5,6]; p < 0,000 in mesec odpusta iz bolnišnice 5 [95-odstotni IZ 5,5]; p = 0,001. Pri napovedovanju ponovne hospitalizacije bolnikov v slovenskih in kalifornijskih bolnišnicah obstajajo enaki indikatorji, vendar se med seboj statistično značilno razlikujejo.
Diskusija in zaključek: Napovedovanje tveganja za ponovno hospitalizacijo vključuje dobro poznavanje lastnosti bolnika. Te so: zdravstveno stanje, socialno-demografski dejavniki in uporaba zdravstvenih storitev. Pomembna je opredelitev in razumevanje indikatorjev (spremenljivk) ter njihovih vrednosti, ki vplivajo na ponovno hospitalizacijo bolnikov s sladkorno boleznijo. Keywords: sladkorna bolezen, ponovna hospitalizacija, podatki o bolnišničnih obravnavah, napovedni model, logistična regresija, odločitveno drevo Published in DKUM: 27.08.2018; Views: 1728; Downloads: 222
Full text (1,01 MB) |
8. Odnos študentov do obravnave hospitaliziranih otrokMartin Bosilj, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Dober medosebni odnos ima velik pomen pri zagotavljanju kakovostne in celovite zdravstvene nege. Na vzpostavitev dobrega odnosa med študenti, otrokom, starši/skrbniki ter zdravstvenimi delavci vpliva več različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani, vendar med njimi najbolj izstopa pomanjkljiva komunikacija. Z pomanjkljivo komunikacijo se študenti nemalokrat srečujejo med opravljanjem kliničnega usposabljanja, še posebej na pediatričnem področju.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Pri izdelavi vprašalnika smo si pomagali s teorijo Calliste Roy “adaptacijski model”. Za zbiranje in urejanje podatkov smo uporabili urejevalnik besedil Microsoft Word in Excel ter podatke nato predstavili tabelarno. Anketiranje smo izvedli s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. 92% anketirancev meni, da imajo študenti konkreten odnos in pristop pri obravnavi hospitaliziranih otrok. Anketiranci si želijo več usposabljanja za boljše komunikacijske spretnosti, saj jih 48% meni, da v simuliranem okolju na fakulteti niso pridobili ustreznega znanja o načinu komuniciranja za vzpostavitev dobrega odnosa z otroki.
Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da vsi sodelujoči pri obravnavi otroka pomembno prispevajo k odnosu. Glavni krivec za poslabšanje odnosa leži v strahu, nezaupanju in pomanjkljivi komunikaciji. Dober odnos je ključnega pomena pri obravnavi hospitaliziranega otroka. Keywords: Komunikacija, klinično usposabljanje, medicinska sestra, družina, hospitalizacija. Published in DKUM: 20.08.2018; Views: 1589; Downloads: 170
Full text (735,07 KB) |
9. Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Ribežl, 2018, undergraduate thesis Abstract: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku.
Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje.
V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema. Keywords: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge Published in DKUM: 12.07.2018; Views: 1830; Downloads: 317
Full text (1,10 MB) |
10. Otrokovo doživljanje bivanja v bolnišnici z vidika staršev in medicinskega osebjaZlatka Cugmas, Anika Smeh, 2018, original scientific article Abstract: V raziskavi je sodelovalo 84 staršev hospitaliziranih otrok in 46 medicinskih sester oziroma tehnikov. Hospitalizacija pomeni za otroke distres, zato aktivira sistem navezanosti na starše. Starši in medicinsko osebje so ocenili vedenje otrok ob sprejemu v bolnišnico, med bivanjem v njej in ob odpustu. Odgovorili so na vprašanja, kakšen odnos imajo do hospitaliziranega otroka, ali bolnišnični oddelki imajo igralnico, ali otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica ter kdo nudi pomoč otroku s prilagoditvenimi težavami. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti različnih otrokovih vedenj med različnimi obdobji bivanja v bolnišnici. Od nevarnih vzorcev navezanosti sta se izrazila predvsem upiranje in neorganiziranost. Keywords: otroci, starši, medicinsko osebje, hospitalizacija, psihični hospitalizem Published in DKUM: 14.05.2018; Views: 1831; Downloads: 124
Full text (506,07 KB) This document has many files! More... |