Search the digital library catalog

Abstract: V tabeli 1 smo povzeli primerjavo projekta horizontalnega monitoringa med državami in ugotovili smo, da so si tako razlogi za vključitev v projekt kot cilji med seboj zelo podobni. Z uvedbo horizontalnega monitoringa bi se izboljšala davčna kultura, zmanjšale bi se davčne utaje in kvaliteta davčnih storitev bi se izboljšala. To lahko trdimo z razlogom, saj so na nizozemski davčni upravi zaznali pozitivni odziv na projekt, podjetja ga želijo nadaljevati, kar pokaže njihova raziskava, saj kar 94 % podjetij želi nadaljevati s projektom. Tako pozitivnega odziva si želimo tudi v slovenskem davčnem prostoru, manj davčnih utaj, večje medsebojno zaupanje in razumevanje. Horizontalni monitoring spreminja razmerje med davčno upravo in davčnim zavezancem, iz vertikalnega monitoringa, kjer davčna uprava predstavlja represivni organ, v horizontalni monitoring, kjer davčna uprava in davčni zavezanec sodelujeta transparentno, z medsebojnim zaupanjem in razumevanjem poslovnih odnosov. Veliko podjetnikov se želi okoristiti na račun države, ta pa se trudi da bi iz svoje davčne politike to izkoreninila. Iz tega razloga so uvedli projekt horizontalnega monitoringa, za katerega velja, da zakonske in podzakonske pravice in obveznosti ostanejo enake. Davčni zavezanec sprejme odgovornost, da obvešča davčno upravo o morebitnih tveganjih, posreduje svoje vodenje poslovanja, davčna uprava pa sprejme obvezo, da bo v čim krajšem možnem času reagirala na njegovo določeno situacijo.
Keywords: horizontalni monitoring, pilotski projekt horizontalnega monitoringa v Sloveniji, horizontalni monitoring na Nizozemskem, horizontalni monitoring na Irskem, horizontalni monitoring v Južni Koreji, horizontalni monitoring v Avstraliji, horizontalni monitoring v Veliki Britaniji, davčni posrednik, Seulska deklaracija.
Published in DKUM: 13.12.2012; Views: 2655; Downloads: 158
Full text (728,74 KB)