1. Analiza natančnosti in zanesljivosti merilcev prometnih podatkov na AC/HC v RSOžbej Slakan, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljenih več vrst merilcev prometnih obremenitev, ki se uporabljajo v Sloveniji. Podatke teh obremenitev lahko pridobivamo z avtomatskim ali tudi ročnim štetjem prometa. Pridobljeni podatki so temeljna informacija o prometu, ki se odvija na naših cestah. Na avtocestah in hitrih cestah uporabljajo različne vrste merilcev prometnih podatkov, ki se med sabo razlikujejo predvsem po natančnosti in klasificiranju vozil.
V raziskovalnem delu smo s primerjavo in analizo dobljenih podatkov avtomatskih števcev in ročnega štetja ugotavljali, katera vrsta avtomatskih merilcev prometnih podatkov je najbližje rezultatom ročnega štetja. Podatki, pridobljeni z mikrodetektorjem, so se glede na ročno štetje razlikovali za 0,9 %, podatki iz induktivne zanke pa za 2,8 %. Kljub nekaj težavam z videoposnetkom in subjektivnim pristopom pri razvrščanju vozil v posamezne kategorije, ki jih zaznavajo števci, lahko ugotovimo, da sta oba avtomatska števca zanesljiva. Natančnost je višja od 95 %, kar je primerljivo s podatki o posameznih števcih, zapisanimi v karakteristikah teh števcev.
Keywords: Avtocesta/hitra cesta (AC/HC), zajemanje prometnih podatkov, merilci prometnih podatkov, analiza natančnosti izmerjenih podatkov
Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 1229; Downloads: 123
 Full text (2,21 MB) |
2. METODOLOGIJA ZA VZPOSTAVITEV SEKCIJSKEGA MERJENJA HITROSTI NA AC/HC V RSMitja Marks, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena ena od možnih metodologij za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Na začetku so predstavljeni sistemi merjenja hitrosti in sekcijskega merjenja hitrosti v drugih državah, prikazana je analiza dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost na omrežju AC in HC RS, predstavili smo dosedanje raziskave na področju določitve nevarnega odseka, izdelali metodologijo za določitev območja sekcijskega merjenja hitrosti na omrežju AC in HC RS in na koncu preverili še ustreznost metodologije.
Magistrska naloga je zasnovana tako, da spoznamo prednosti in slabosti različnih sistemov merjenja hitrosti, dosedanje metodologije za določitev nevarnih odsekov, ter da se na podlagi teh predhodno izdelanih metodologij, izdela metodologijo za določitev kriterijev s pomočjo katerih se lahko preveri posamezni odsek, za opravičenost vzpostavitve sekcijskega merjenja hitrosti na AC in HC omrežju RS.
Keywords: Avtocesta, hitra cesta, prometna varnost, sekcijsko merjenje hitrosti, gostota prometnega toka, določanje nevarnih odsekov, upravljanje prometa, nadzor prometa
Published in DKUM: 11.02.2015; Views: 1955; Downloads: 218
Full text (3,59 MB) |
3. IZBIRA NAJUSTREZNEJŠE RAZLIČICE POTEKA HITRE CESTE MED AVTOCESTAMA A1 IN A2Aleš Kovačec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Transport je premikanje dobrin in ljudi z enega prostora na drugega. Vlaganje v razvoj infrastrukture je eden izmed bistvenih pogojev gospodarskega razvoja države. Cestna infrastruktura tvori mrežo, tako znotraj države kot tudi s sosednjimi in tudi bolj oddaljenimi državami, zato je dobro, da je vsak njen del smiselno uvrščen v celoto. Iz teh razlogov je potrebno biti izredno previden pri izbiri različice poteka nove ceste, saj je potrebno doseči maksimalno korist ob čim nižjih stroških, čim nižji okoljski škodi in čim višjimi pozitivnimi demografskimi učinki.
Vplivi investicije v novo cestno infrastrukturo na gospodarski razvoj posamezne regije in širše so zelo raznoliki. Ločimo pozitivne in negativne vplive. Kot pozitivni se običajno omenjajo, da so avtoceste pospeševalci gospodarskih tokov in tokov prebivalstva, s čimer pomagamo preprečiti demografsko odmiranje oddaljenih območij. Negativni vpliv predstavlja izguba konkurenčnosti zaledja, saj se resursi in tržišča koncentrirajo bližje novi cesti.
Na podlagi resničnih podatkov smo naredili analizo problema odločanja - izbire najustreznejše različice poteka hitre ceste med prometno zelo obremenjenima odsekoma avtocest v Sloveniji, to sta avtocesta Ljubljana – Maribor in Ljubljana – Zagreb. Trenutne cestne povezave so namreč neprimerne. Odločili smo se za uporabo metode večkriterijskega odločanja, to je metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Uporabili smo program Expert Choice.
Pri odločanju o več kriterijih hkrati smo sledili načelom trajnostnega razvoja, zato smo kot kriterije uporabili ekonomski, prostorski in okoljski vidik. Izbirali smo med šestimi alternativami. Pri analizi smo sledili korakom, od strukturiranja odločitvenega drevesa, določitve uteži za kriterije in preferenc do alternativ, do sinteze, s katero smo dobili končne vrednosti. Najustreznejši potek hitre ceste predstavlja različica, ki hkrati povezuje regionalni središči Celje in Novo mesto.
Keywords: transport, hitra cesta, investicija, učinki na gospodarski razvoj, spillover učinki, večkriterijsko odločanje, analitični hierarhični proces, AHP, Expert Choice, alternative, kriteriji, izbira
Published in DKUM: 10.12.2012; Views: 2171; Downloads: 188
Full text (2,78 MB) |
4. PRIMERJAVA VARIANTNIH REŠITEV ZA GRADNJO DRŽAVNE CESTE NA ODSEKU MMP HOLMEC - OTIŠKI VRHKatja Prosenak, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene tri variante nove cestne povezave, ki poteka od Mednarodnega mejnega prehoda (MMP) Holmec ter do priključka Otiški vrh. Za variantne rešitve je izdelana primerjalna analiza po različnih kriterijih.
Celotni odsek je - zaradi lažjega prikazovanja poteka variant in primerjave med posameznimi variantami - razdeljen na štiri pododseke. Pri posamezni varianti se značilnosti ceste med pododseki spreminjajo. Variante so izdelane za različne vrste ceste, z različnimi projektno-tehničnimi elementi.
V zaključnem delu diplomskega dela so vse tri variante medseboj primerjane in vrednotene. Pri primerjavi in vrednotenju se izhaja iz treh kriterijev: kriterij tehničnih karakteristik, kriterij dolžine trase in kriterij potrebnih večjih objektov na trasi nove cestne povezave. Na podlagi primerjave in vrednotenja se je kot najprimernejša izkazala varianta 1. Varianti 2 in 3 sta se pokazali kot primerni, sprejemljivi.
Keywords: hitra cesta, glavna cesta, rekonstrukcija, varianta, podvarianta, odsek, pododsek, trasa
Published in DKUM: 21.12.2009; Views: 2449; Downloads: 173
Full text (2,03 MB) |
5. |
